Med pustom in veliko nočjo iz hiše marsikatere gospodinje zadiši po krofih in potici. V naših krajih težko najdemo koga, ki je bolj poznan po peki zgoraj naštetih stvari kot Ivanka Brodar s Hudega. 92–letna upokojenka kljub visoki starosti še vedno z veseljem zamesi testo in z drobnimi dejanji lepša življenje vsem okoli sebe ter nam kaže pot do lepega in dolgega življenja.
Potico in krofe se je naučila peči že v zgodnji mladosti v Moravčah, pri sosedi, saj njena mama ni veliko pekla: »Gospo Cerar, ki je imela trgovino, sem opazovala, veliko spraševala in si poskusila zapomniti sestavine, nato pa sem šla domov in spekla izdelke, ki so jo navdušili.« Veselje do peke je od takrat naprej ni več zapustilo. Pekla je za domače, prijatelje in sosede. Ko je bila še zaposlena kot kurirka v Tosami, je vstajala sredi noči in otroke so za zajtrk pričakale sladke dobrote, ki so jih bili veseli tudi sodelavci. »Mož se je nad vonjem pritoževal, bolj je bil vesel kosa mesa,« hudomušna pripomni Ivanka.
Ko se je pred približno 40 leti upokojila, je pridobila certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji. Takrat je začela potice, krofe in flancate tudi prodajati. »Včasih ljudje niso toliko kupovali potic, saj so jih sami pekli doma, zdaj pa nimajo več ne časa ne znanja,« pove o svojih poslovnih začetkih.
Zadnja leta pri peki predvsem pomaga svoji hčerki Ivanki (Ivi), s katero tvorita pekovski tandem že več desetletij. Skupaj ustvarjata pod imenom Ivankine dobrote. Vsak petek delata celo noč za prodajo na domžalski tržnici, a pozor, če se želite posladkati z domačim pecivom, bodite zgodnji. Že okoli 11. ure lahko vsega zmanjka. Ob sobotah in nedeljah sta tudi na stojnici pred Arboretumom Volčji Potok. Pečeta tudi po naročilu, in čeprav nimata svoje spletne strani, ju pozna ogromno ljudi.
Za pust pridejo na prvi tir krofi. »Ne moreva prešteti, koliko krofov spečeva, a vedno jih zmanjka. Na vrata prihaja tudi čedalje več maškar, saj si med seboj povedo, da se tu dobijo najboljši krofi. Pečeva tudi za otroški pustni sprevod v Domžalah in za ostale prireditve. Za otroke v ljubljanskih vrtcih narediva veganske krofe,« sta povedali in dodali, da delata samo iz kvašenega testa, in sicer flancate, krofe in potice. Krofi so polnjeni z marmelado, vaniljo ali čokolado. Na vprašanje, katera je prava marmelada za krofe, je odgovor samo en: »Marelična.« Krofi Ivanki uspejo vedno, le enkrat je bil pokvarjen kvas, takrat so vse dobile krave, a še one niso pojedle vseh.
Ivanka je pionirka novih potic
Ker se približuje velika noč, smo se v tokratnem pogovoru osredotočili na peko potic. Pečeta orehovo, pehtranovo, makovo, lešnikovo, metino, kokosovo; v potico pa dasta tudi pomarančo, limono, brusnice, kamilico in korenje. Idej Ivanki ne zmanjka. »Ko mama ponoči ni mogla spati, ji je zadišal bezeg, in si ji rekla, da bo poskusila narediti potico iz teh sestavin. Dodali sva še brusnice. Sami nabirava tudi smrekove vršičke, ki imajo veliko vitamina C. Neuspela potica je bila iz kopriv in sva jo nehali delati. Naredili sva jo tudi iz rdeče pese.« Najnovejša novost je špehovka iz regrata in slanine.
»Enkrat sva v enem dnevu spekli 50 potic. Ko je veliko naročil, delava od jutra do večera. Naročila za potico so skozi celo leto, ljudje jih naročajo za praznovanja, rojstne dneve … Največ jih narediva za božič in veliko noč,« sta razkrili priljubljenost potic. Peke se nikoli ne naveličata, še več, Ivanka potice peče še raje kot nekoč, poje pa jih ne veliko.
Dobra volja je najboljša
Recept za dolgo življenje je za Ivanko preprost. Kadar je najbolj žalostna, zaigra na harmoniko, tudi hči potrdi, da je redko slabe volje. »Vsako jutro, od ponedeljka do petka, dela v Ivi baru v Senožetih. Gostje jo imajo zelo radi in ji rečejo študentka. Včasih skupaj tudi kaj zapojejo,« pove Iva o maminem delu v baru, ki ga je sama odprla, sedaj pa zanj skrbi njena hčerka, torej Ivankina vnukinja Vesna, ki tudi sama z veseljem pripravi potico in krofe. »Mama je dobra učiteljica, a tudi stroga,« o svoji materi, ki je na svoje otroke in vnuke zelo ponosna, pove Iva.
Sprošča pa tudi peka potic. »Če si slabe volje, si žalosten, potica ne bo uspela, tako je tudi z ostalimi stvarmi v življenju. Moraš delati nekaj, kar ti je všeč. Sama med peko veliko prepevam,« pove mojstrica peke o svojih dejavnostih. A peka ni edina dejavnost, pri kateri prepeva. Pet hodi tudi v Dom upokojencev v Domžale, kjer jo vedno pričaka navdušen aplavz, veliko pa pojejo tudi doma. Z veseljem pa zapoje kaj tudi med delom na njivi, kjer ji prisluhnejo tudi mimoidoči. Najraje zapoje Na hribčku je moj dom. Rada pa tudi telovadi in pleše.
Že trideset let Ivanka Brodar pošilja potice na festival Dobrote slovenskih kmetij na Ptuj, kjer vsakič dobi zlato ali srebrno nagrado. Z zlatim priznanjem so bile med drugim nagrajene orehova, bezgova, hruškova in kamilična potica ter ocvirkovka. Priznanja pa dobivajo tudi krofi. Najbolje se prodajo orehove potice, ki so danes bolj namazane kot včasih, saj take bolj teknejo mladim generacijam.
Recept za orehovo potico
Točnega recepta za orehovo potico nimata. »Nobene tehtnice ne potrebujeva, malo potipava in veva, kaj še morava storiti,« pove Ivankina hči.
Z nami sta prijazno delili recept, ki ga objavljamo v celoti:
Recept za testo:
- 1 kg mehke moke
- 1 kocka kvasa
- ščepec soli
- šest jajc
- 4,5 deci mlačnega mleka (pomemebno je, da mleko ni prevroče)
- 5 žlic sladkorja
- limonina lupina
- 12,5 dag masla
Vse skupaj zgnetemo in pustimo, da vzhaja. Ko zraste na dvakratno višino, je testo vzhajano.
Nadev:
- 1 kg orehov, 20 dag sladkorja, pol stopljenega masla, vaniljev sladkor, limonina lupina, beljak treh jajc, 0,5 ruma, cimet, kavo, če želimo, dodamo še rozine.
Zavijemo potico, jo damo v pomaščen pekač in jo prebodemo z vilicami, premažemo z jajcem in mlekom ter jo damo peči na 180 stopinj za 15 minut, nato pa na 160 stopinj in jo pečemo od 45 do 60 minut. Pekač stresemo, in ko se premakne, je potica pečena. Pri peki potice ne pozabite na dobre sestavine. Pri Ivankinih dobrotah pečejo iz moke, ki jo dobijo pri Kralju v Radomljah, od domačih kmetov pa so tudi orehi.
