sreda, 17 aprila, 2024
7.7 C
Kamnik
7.7 C
Kamnik
sreda, 17 aprila, 2024
7.7 C
Kamnik
sreda, 17 aprila, 2024
7.7 C
Kamnik
sreda, 17 aprila, 2024
DomovPogovoriMiha Pavšek: Protipoplavni ukrepi so pomanjkljivi in neceloviti

Miha Pavšek: Protipoplavni ukrepi so pomanjkljivi in neceloviti

Miha Pavšek je geograf, ki je zaposlen na Geografskem inštitutu Antona Melika (GIAM). Poklicno se ukvarja s številnimi področji tudi z naravnimi nesrečami. Poleg tega je tudi poveljnik Civilne zaščite Trzin, kar pomeni, da je bil prava izbira za pogovor po nedavnih poplavah.


 Kakšna je poplavna ogroženost modronovičnih občin?

Zelo različna, ogrožena so predvsem ravninska območja ob večjih vodotokih (Pšata, Kamniška Bistrica ter njeni levi pritoki Črna, Nevljica, Radomlja in Rača), pa tudi srednji in spodnji deli teh rek, kjer so vrezale globoke doline. Marsikje v spodnjih delih omenjenih vodotokov ogroža tudi visoka podtalnica.

Kako ocenjujete dosedanje protipoplavne ukrepe na Kamniški Bistrici in na Pšati?

Kot pomanjkljive, kampanjske in necelovite. Namesto celostnega urejanja povirja urejamo le vsakokratne problematične odseke. Poleg tega slabo skrbimo za že narejene objekte in pozabljamo na nekdanje protipoplavne ukrepe. Vse zgrajeno je treba potem redno vzdrževati, nič drugače kakor naše ceste. Vodotoki so pač naše »vodne ceste«.

Pšato so pred več kot 70 leti dolvodno od Topol ukrotili z razbremenilnikom med Mengšem in Jaršami, a ta zdaj ne zadošča več, še posebej, ko naraste Tunjščica. Razlog je čedalje večja intenziteta in količina padavin v kratkem času ter skorajda neovirana rast pozidanih površin. Voda potrebuje za razlitje svoj prostor, lahko jo sicer »kanaliziramo« na krajši razdalji, a potem se mora nekje razliti ali pa struga meandrirati, sicer je poplavni val dolvodno še silovitejši.

Povsem svoja zgodba je hudourniška in neukrotljiva Kamniška Bistrica, v Kamniku sta sicer opravila svojo vlogo povišan zid pri Novem trgu in nasip pri Šmarci. Poplavno območje v mestu pa je bilo podobno tistemu iz leta 1990, torej okolica Titana, enako je seglo do zgornje terase, kjer je Mercator in je bilo poplavljeno pritličje.

Tudi hudourniške poplave Bistričice in Črne, podobno kot leta 1990, so povzročile številne nanose hudournikov. Pri vseh ugotavljamo iste probleme – stebri pod mostovi, ki se lahko spremenijo v začasne jezove; enak učinek ima polna struga za nasipi, ko jo doseže poplavni val njenega pritoka, ki se prelije čez vodotok in nasip in potem ni več poti nazaj (Tunjščica v Mostah, pritoki Pšate v Komendi …). Številni podrti mostovi pričajo o tem, da na hudourniških vodotokih ni prostora za stebre v strugi vodotoka; to pomeni ne na sredini in ne kjerkoli drugje! Že res, da je gradnja takih mostov dražja, vendarle pa je njihov rok trajanja daljši kot do prvih večjih poplav.

Za to vprašanje sem za odgovor poprosil tudi svojega kolega iz GIAM-a, in sicer Blaža Komaca, vodjo oddelka za naravne nesreče, ki je o tem povedal: “Nič se nismo naučili iz preteklosti. Druga težava je, da se večina ljudi ne pozanima, kje kupujejo nepremičnine. V primeru težav potem ne odgovarja ne občina, ki je z OPN dovolila gradnjo, ne upravna enota, ki le preverja, ali je gradnja skladna z OPN-jem, temveč investitor – posameznik. Na državno pomoč se ne moremo zanašati, saj v najboljšem primeru obsega od 20 do 30 %. Ob potresu leta 1998 so posamezniki, lastniki prispevali 75 % sredstev za obnovo, ostalo pa nepovratno in prek ugodnejšega posojila država. Druga težava so upravljavci vodotokov, ministri, ki so milijonska sredstva za ta namen, ali za druge namene spravljali v žepe, kot je bila npr. gradnja HE spodnja Sava, še prej pa so uniči državno podjetje za urejanje hudournikov (PUH)”.

Kako močno smo ljudje spremenili strugo Pšate in še posebej Kamniške Bistrice, ki velja za največji slovenski hudournik?

Stalno ju utesnjujemo in pozidavamo ter spreminjamo potek njunih strug. V Trzinu je npr. Pšata nekoč tekla za današnjim Sparom, potem pa smo jo prestavili, bolje rečeno potisnil bližje hribu, zato ima danes precej manjše območje, po katerem se lahko razlivajo njene visoke vode. Številne okljuke obeh rek smo »zravnali«, zaradi tega je potem voda hitrejša in močnejša. Ob takih poplavah, kot so bile letošnje, nekatere reke na določenih delih celo prestavijo strugo in je ta spet bližje ali enaka svoji nekdanji; letos npr. Kamniška Bistrica pri Homškem hribu.  

Raziskovali ste, od kod in zakaj poplavni val na Pšati. Ali lahko napišete nekaj glavnih ugotovitev?

Prav na Pšati se je zgodil t. i. najslabši možni poplavni scenarij, obseg poplav ni bil še nikoli tako velik. Treba pa je vedeti – količina padavin je bila »bovška«! Domačni v Mostah že vedo za scenarij iz leta 2007: visok vodostaj Pšate zajezi Tunjščico, ki se prelije prek desnega brega Pšate in »pljuskne« v hrib Gobavica, tam, kjer so mengeške skakalnice. Prelita voda se ne more več vrniti v razbremnilnik, saj ji to preprečuje nasip, zato z vso močjo udari dolvodno in si naredi začasno strugo med hribom in staro strugo Pšate. Da bi bila nesreča še večja, se odlomi spodnji del mostu čeznjo pri Oranžeriji, zato so imeli v Mengšu naenkrat dve Pšati – okrog stare struge in po Slovenski cesti. Glavni vzrok je, da smo ponekod skorajda pozidali korita rek in vse rečne terase. Pa tako lep je razgled na žuborečo in šumečo vodo v vročih poletnih dneh, dokler …     

ne pridejo padavine. Zakaj je bilo toliko padavin? Kakšna je povratna doba teh padavin?

Padavin je bilo zato toliko, ker so nad naše kraje tega dne na nadmorski višini okrog 1500 m – prišle zračne mase iznad Balearov (zahodno Sredozemlje, znano je gl. mesto Palma de Mallorca …) in je bila takrat tam temperatura morske vode več kot tri stopnje Celzija višja kot v dolgoletnem povprečju. Nad Genovo se je naredil še sekundarni ciklon in kasneje dovajal zrak z J in JV, hkrati pa je prišel okoli Alp od SV pri tleh še nekoliko hladnejši zrak. Vse to je zelo okrepilo intenziteto in povečalo količino padavin, ciklon pa je poskrbel, da se je vse skupaj obnavljalo in zelo počasi premikalo. Glavnina padavin ni bila na gorski pregradi Kamniško-Savinjskih Alp, temveč južneje od njih, kjer je tudi modronovično območje.

Na meteorološki postaji na Brniku je padlo skoraj 200 mm (=litrov na kvadratni meter oz. 20 cm visok vodni stolpec) v nekaj več kot desetih (!) urah, 165 mm v Tunjicah (Laniše) v 12 oz. 214 v 24 urah; na Krvavcu 165 mm v 11 urah, to so res enormne količine. Za primerjavo: povprečna mesečna količina padavin na Brniku (1991–2020) je 129 mm. Vse kaže, da je šlo za dogodek z 250 ali 500-letno povratno dobo! Tudi to je ena od posledic podnebnih sprememb – letošnja količina padavin je bila podobna tisti iz leta 1990, le da je takrat padla v treh, letos pa nekaj več kot enem dnevu!

Najvišji pretok Pšate (Topole) med poplavami je bil 77.3 m3/s pri vodostaju 351 cm. Ali je to rekordni pretok te reke? Ali veste, pri kakšnem pretoku in vodostaju reka prestopi strugo?

Seveda, oranžni alarm za VP Topole je pri 50 m3 in 350 cm, na postaji Loka pri Mengšu je ta pri 11 m3 in 170 cm. Na tej VP je imela reka 4. avgusta dopoldne skoraj štirikrat večji pretok glede na »oranžno‑alarmnega – 42 m3 in vodostaj kar 226 cm! 

Katere ukrepe je treba v porečju Kamniške Bistrice in Pšate sprejeti v prihodnosti?

Sam nisem hidrolog, gradbenik ali gozdar, pač pa geograf. Znam poiskati vzroke za posledice, ki smo jih bili deležni, o tehničnih in tehnoloških ukrepih naj presojajo drugi. Pomembno je, da se lotimo celovitega urejanja vodotoka od povirja do izliva. Ker živim blizu Pšate, ob kateri so bili poplavljeni številni Trzinci, vem, da je za nas nujno čimprejšnje dokončanje suhega zadrževalnika na Tunjščici, redno vzdrževanje in nadgradnja razbremenilnika Mengeš–Jarše in posodobitev prelivnega praga z zapornico ter potem še manjši prilagoditveni ukrepi na lokalni ravni. Pa seveda preusmeritev zazidalnih zemljišč na območja izven dosega 500 letnih poplav.

Pravite, da je v Sloveniji gospodar voda, in ne ljudje. Kako se lahko prilagodimo? Posebej tisti, ki živijo na poplavnih območjih.

Ko si enkrat tam, zelo težko, najboljša je preventivna gradnja: da hiša ni podkletena in ima visoko pritličje, katerega kota je čim višja. V Trzinu smo imeli nekaj »nepoplavljneih« hiš, ki so bili videti kot otoki – lastniki so bodisi upoštevali nasvet projektantov ali pa so zgradili hišo v istih gabaritih stavb , kot je bila stara. Stari ljudje pa so veliko bolj in podrobno opazovali naravo, saj so bili v precejšnji meri odvisni od nje. Tudi danes smo, a se tega ne zavedamo, le ko nas doletijo nesreče večjih razsežnosti, kot so bile letošnje poplave …   

Kako so se poplavam prilagodili naši predniki?

Hiše niso bile podkletene, pritličje so nekoliko dvignili, če je poplavljala podtalnica, so napravili v kleti malo višjo odložilno.

Predvsem pa so, preden so pozidali hišo, pogledali in preverili – če poenostavimo – ali jim lahko kaj pade ali zdrsne/se prikotali nanjo ter kako je z vodo – površinsko in podzemno. In vprašali kakšnega domačina ali najbližjega soseda, kako je tam s tem padajočimi/kotalečimi in vodnatimi zadevami …

Kakšne naloge upravljate kot poveljnik civilne zaščite v Trzinu?

Poleg priprav načrtov in sil za zašito in reševanje (ZiR), koordiniram delo občinskega štaba CZ (nekaj več kot deseterica ljudi; po zadnjih poplavah nas bo precej več …) v povezavi z regijskim štabom CZ in usklajujem ukrepe z županom (po potrebi občinskim svetom) in seveda gasilci, torej domačim PGD, ki so operativci. Sam menim, da se da narediti največ na področju preventive, morda je to povezano z dejstvom, da že skoraj tri desetletja predavam štabovcem.

Kako ste se počutili, ko ste kot poveljnik civilne zaščite reševali Trzin? Kaj vam pomeni hvaležnost ljudi?

Sprva zelo zaskrbljeno, ravno na začetku jeseni smo nameravali v štabu preigrati scenariji za potek ZiR v primeru poplav, saj je ta nesreča v pri nas najverjetnejša, a nas je narava prehitela. Nato pa olajšano in sočutno, saj tu ni bilo žrtev. Vendarle je prišlo opozorilo o poplavah še pred nastopom najvišjega poplavnega vala. Stene in tla se posušijo, omare in naprave zamenjajo, ljudje pa smo nenadomestljivi … ; se je pa vse odvilo tako hitro – ogled Pšate s kolesom (koliko je ura, sem vedel tisti hip, ko sem videl nivo reke glede na ARSO-ovo tablico za visoke vode pod Gregčevim mostom na Ljubljanski cesti, nasproti pšaške promenade), aktiviranje štaba, gasilcev, naročila peska in dodatnih protipoplavnih vreč, alarmiranje in potem nabava dodatnih, črpalk, pivnikov, sesalcev za vodo, postelj za morebitne poplavljence, ki so ostali brez domov …, neverjetno hitro so se odzvali tudi številni prostovoljci; tu so bila nepogrešljiva socialna omrežja in osebni stiki. Ker je Trzin majhen, so bili na lokaciji zelo hitro. Brez njih v enem dnevu ne bi mogli preložiti več kot 150 ton peska v več kot 5000 protipoplavnih vreč!

Med reševanjem morate ostati osredotočeni in verjetno ne pokazati preveč čustev. Kako vam to uspe, ko gledate stiske ljudi?

Sam nisem naklonjen vojaškemu poveljevanju, temveč dajem prednost konsenzu vseh vpletenih. Raje sem na terenu in primem za lopato kot pa, da v taktični sobi doma zaščite in reševanja (DZiR) skupaj z gasilci, županom in podžupanjo koordiniram aktivnosti ZiR, pa čeprav smo se vsi skupaj po svojih najboljših močeh odzivali na to izredno situacijo. Starejši gasilec mi je prišepnil, da moram biti ves čas bolj ali manj v tej sobi. Jaz pa sem se ves čas selil iz enega v drug prostor in okoli DZiR, pa na streho, le v klet in na zadnjo stran ni šlo, ker je tudi to zalilo oz. tam poplavilo! 

Kako lahko občani postanejo člani Civilne zaščite?

Član CZ, tu je mišljen občinski štab (številni so v sestavu enot za ZiR – ki pa so vse prepogosto žal le na papirju, saj jih je treba ažurirati …), lahko postane vsak, ki rad pomaga drugim, kadar je ta v težavah, ima smisel za sočloveka in je empatičen do ljudi, ki so prizadeti zaradi naravnih in drugih nesreč. Svojo željo lahko sporočijo aktualnemu poveljniku občinske CZ, strokovnemu sodelavcu občinske uprave za področje CZ ali pa tudi županu.

Lani smo objavili poziv v trzinskem lokalnem glasilu Odsev, pa žal ni bilo odziva; nesreče, kakršne so bile letošnje poplave pripomorejo k temu, da najdemo tudi nove sodelavce/ke.

Kdo je odgovoren, da se oglasijo sirene za nevarnost? Ali se vam zdi, da so se sirene v Trzinu oglasile pravočasno?

Kadar obstaja neposredna nevarnost poplav oz. so ogrožena življenja, izvaja alarmiranje ReCO (=regijski center za obveščanje) Ljubljana, ukaz za to pa izda poveljnik občinske CZ, ki posreduje prošnjo pristojnemu ReCO. Alarmiranje lahko poleg poveljnika CZ ali njegovega namestnika odbori tudi župan ter vodja intervencije (po navadi poklicni, prostovoljni gasilec). Po posvetu z županom sva se odločila o tem skupaj, vendar pa se po nesreči takih razsežnosti človek ne more znebiti občutka, da bi se morale oglasiti sirene še prej, bolj zgodaj – se je pa pri nas poplavni val širil počasneje kot gorvodno. Vsaj življenja smo pri nas pravočasno rešili …

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
overcast clouds
7.7 ° C
10.5 °
6.1 °
85 %
1.9kmh
94 %
sre
10 °
čet
10 °
pet
11 °
sob
9 °
ned
11 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovPogovoriMiha Pavšek: Protipoplavni ukrepi so pomanjkljivi in neceloviti

Miha Pavšek: Protipoplavni ukrepi so pomanjkljivi in neceloviti

Miha Pavšek je geograf, ki je zaposlen na Geografskem inštitutu Antona Melika (GIAM). Poklicno se ukvarja s številnimi področji tudi z naravnimi nesrečami. Poleg tega je tudi poveljnik Civilne zaščite Trzin, kar pomeni, da je bil prava izbira za pogovor po nedavnih poplavah.


 Kakšna je poplavna ogroženost modronovičnih občin?

Zelo različna, ogrožena so predvsem ravninska območja ob večjih vodotokih (Pšata, Kamniška Bistrica ter njeni levi pritoki Črna, Nevljica, Radomlja in Rača), pa tudi srednji in spodnji deli teh rek, kjer so vrezale globoke doline. Marsikje v spodnjih delih omenjenih vodotokov ogroža tudi visoka podtalnica.

Kako ocenjujete dosedanje protipoplavne ukrepe na Kamniški Bistrici in na Pšati?

Kot pomanjkljive, kampanjske in necelovite. Namesto celostnega urejanja povirja urejamo le vsakokratne problematične odseke. Poleg tega slabo skrbimo za že narejene objekte in pozabljamo na nekdanje protipoplavne ukrepe. Vse zgrajeno je treba potem redno vzdrževati, nič drugače kakor naše ceste. Vodotoki so pač naše »vodne ceste«.

Pšato so pred več kot 70 leti dolvodno od Topol ukrotili z razbremenilnikom med Mengšem in Jaršami, a ta zdaj ne zadošča več, še posebej, ko naraste Tunjščica. Razlog je čedalje večja intenziteta in količina padavin v kratkem času ter skorajda neovirana rast pozidanih površin. Voda potrebuje za razlitje svoj prostor, lahko jo sicer »kanaliziramo« na krajši razdalji, a potem se mora nekje razliti ali pa struga meandrirati, sicer je poplavni val dolvodno še silovitejši.

Povsem svoja zgodba je hudourniška in neukrotljiva Kamniška Bistrica, v Kamniku sta sicer opravila svojo vlogo povišan zid pri Novem trgu in nasip pri Šmarci. Poplavno območje v mestu pa je bilo podobno tistemu iz leta 1990, torej okolica Titana, enako je seglo do zgornje terase, kjer je Mercator in je bilo poplavljeno pritličje.

Tudi hudourniške poplave Bistričice in Črne, podobno kot leta 1990, so povzročile številne nanose hudournikov. Pri vseh ugotavljamo iste probleme – stebri pod mostovi, ki se lahko spremenijo v začasne jezove; enak učinek ima polna struga za nasipi, ko jo doseže poplavni val njenega pritoka, ki se prelije čez vodotok in nasip in potem ni več poti nazaj (Tunjščica v Mostah, pritoki Pšate v Komendi …). Številni podrti mostovi pričajo o tem, da na hudourniških vodotokih ni prostora za stebre v strugi vodotoka; to pomeni ne na sredini in ne kjerkoli drugje! Že res, da je gradnja takih mostov dražja, vendarle pa je njihov rok trajanja daljši kot do prvih večjih poplav.

Za to vprašanje sem za odgovor poprosil tudi svojega kolega iz GIAM-a, in sicer Blaža Komaca, vodjo oddelka za naravne nesreče, ki je o tem povedal: “Nič se nismo naučili iz preteklosti. Druga težava je, da se večina ljudi ne pozanima, kje kupujejo nepremičnine. V primeru težav potem ne odgovarja ne občina, ki je z OPN dovolila gradnjo, ne upravna enota, ki le preverja, ali je gradnja skladna z OPN-jem, temveč investitor – posameznik. Na državno pomoč se ne moremo zanašati, saj v najboljšem primeru obsega od 20 do 30 %. Ob potresu leta 1998 so posamezniki, lastniki prispevali 75 % sredstev za obnovo, ostalo pa nepovratno in prek ugodnejšega posojila država. Druga težava so upravljavci vodotokov, ministri, ki so milijonska sredstva za ta namen, ali za druge namene spravljali v žepe, kot je bila npr. gradnja HE spodnja Sava, še prej pa so uniči državno podjetje za urejanje hudournikov (PUH)”.

Kako močno smo ljudje spremenili strugo Pšate in še posebej Kamniške Bistrice, ki velja za največji slovenski hudournik?

Stalno ju utesnjujemo in pozidavamo ter spreminjamo potek njunih strug. V Trzinu je npr. Pšata nekoč tekla za današnjim Sparom, potem pa smo jo prestavili, bolje rečeno potisnil bližje hribu, zato ima danes precej manjše območje, po katerem se lahko razlivajo njene visoke vode. Številne okljuke obeh rek smo »zravnali«, zaradi tega je potem voda hitrejša in močnejša. Ob takih poplavah, kot so bile letošnje, nekatere reke na določenih delih celo prestavijo strugo in je ta spet bližje ali enaka svoji nekdanji; letos npr. Kamniška Bistrica pri Homškem hribu.  

Raziskovali ste, od kod in zakaj poplavni val na Pšati. Ali lahko napišete nekaj glavnih ugotovitev?

Prav na Pšati se je zgodil t. i. najslabši možni poplavni scenarij, obseg poplav ni bil še nikoli tako velik. Treba pa je vedeti – količina padavin je bila »bovška«! Domačni v Mostah že vedo za scenarij iz leta 2007: visok vodostaj Pšate zajezi Tunjščico, ki se prelije prek desnega brega Pšate in »pljuskne« v hrib Gobavica, tam, kjer so mengeške skakalnice. Prelita voda se ne more več vrniti v razbremnilnik, saj ji to preprečuje nasip, zato z vso močjo udari dolvodno in si naredi začasno strugo med hribom in staro strugo Pšate. Da bi bila nesreča še večja, se odlomi spodnji del mostu čeznjo pri Oranžeriji, zato so imeli v Mengšu naenkrat dve Pšati – okrog stare struge in po Slovenski cesti. Glavni vzrok je, da smo ponekod skorajda pozidali korita rek in vse rečne terase. Pa tako lep je razgled na žuborečo in šumečo vodo v vročih poletnih dneh, dokler …     

ne pridejo padavine. Zakaj je bilo toliko padavin? Kakšna je povratna doba teh padavin?

Padavin je bilo zato toliko, ker so nad naše kraje tega dne na nadmorski višini okrog 1500 m – prišle zračne mase iznad Balearov (zahodno Sredozemlje, znano je gl. mesto Palma de Mallorca …) in je bila takrat tam temperatura morske vode več kot tri stopnje Celzija višja kot v dolgoletnem povprečju. Nad Genovo se je naredil še sekundarni ciklon in kasneje dovajal zrak z J in JV, hkrati pa je prišel okoli Alp od SV pri tleh še nekoliko hladnejši zrak. Vse to je zelo okrepilo intenziteto in povečalo količino padavin, ciklon pa je poskrbel, da se je vse skupaj obnavljalo in zelo počasi premikalo. Glavnina padavin ni bila na gorski pregradi Kamniško-Savinjskih Alp, temveč južneje od njih, kjer je tudi modronovično območje.

Na meteorološki postaji na Brniku je padlo skoraj 200 mm (=litrov na kvadratni meter oz. 20 cm visok vodni stolpec) v nekaj več kot desetih (!) urah, 165 mm v Tunjicah (Laniše) v 12 oz. 214 v 24 urah; na Krvavcu 165 mm v 11 urah, to so res enormne količine. Za primerjavo: povprečna mesečna količina padavin na Brniku (1991–2020) je 129 mm. Vse kaže, da je šlo za dogodek z 250 ali 500-letno povratno dobo! Tudi to je ena od posledic podnebnih sprememb – letošnja količina padavin je bila podobna tisti iz leta 1990, le da je takrat padla v treh, letos pa nekaj več kot enem dnevu!

Najvišji pretok Pšate (Topole) med poplavami je bil 77.3 m3/s pri vodostaju 351 cm. Ali je to rekordni pretok te reke? Ali veste, pri kakšnem pretoku in vodostaju reka prestopi strugo?

Seveda, oranžni alarm za VP Topole je pri 50 m3 in 350 cm, na postaji Loka pri Mengšu je ta pri 11 m3 in 170 cm. Na tej VP je imela reka 4. avgusta dopoldne skoraj štirikrat večji pretok glede na »oranžno‑alarmnega – 42 m3 in vodostaj kar 226 cm! 

Katere ukrepe je treba v porečju Kamniške Bistrice in Pšate sprejeti v prihodnosti?

Sam nisem hidrolog, gradbenik ali gozdar, pač pa geograf. Znam poiskati vzroke za posledice, ki smo jih bili deležni, o tehničnih in tehnoloških ukrepih naj presojajo drugi. Pomembno je, da se lotimo celovitega urejanja vodotoka od povirja do izliva. Ker živim blizu Pšate, ob kateri so bili poplavljeni številni Trzinci, vem, da je za nas nujno čimprejšnje dokončanje suhega zadrževalnika na Tunjščici, redno vzdrževanje in nadgradnja razbremenilnika Mengeš–Jarše in posodobitev prelivnega praga z zapornico ter potem še manjši prilagoditveni ukrepi na lokalni ravni. Pa seveda preusmeritev zazidalnih zemljišč na območja izven dosega 500 letnih poplav.

Pravite, da je v Sloveniji gospodar voda, in ne ljudje. Kako se lahko prilagodimo? Posebej tisti, ki živijo na poplavnih območjih.

Ko si enkrat tam, zelo težko, najboljša je preventivna gradnja: da hiša ni podkletena in ima visoko pritličje, katerega kota je čim višja. V Trzinu smo imeli nekaj »nepoplavljneih« hiš, ki so bili videti kot otoki – lastniki so bodisi upoštevali nasvet projektantov ali pa so zgradili hišo v istih gabaritih stavb , kot je bila stara. Stari ljudje pa so veliko bolj in podrobno opazovali naravo, saj so bili v precejšnji meri odvisni od nje. Tudi danes smo, a se tega ne zavedamo, le ko nas doletijo nesreče večjih razsežnosti, kot so bile letošnje poplave …   

Kako so se poplavam prilagodili naši predniki?

Hiše niso bile podkletene, pritličje so nekoliko dvignili, če je poplavljala podtalnica, so napravili v kleti malo višjo odložilno.

Predvsem pa so, preden so pozidali hišo, pogledali in preverili – če poenostavimo – ali jim lahko kaj pade ali zdrsne/se prikotali nanjo ter kako je z vodo – površinsko in podzemno. In vprašali kakšnega domačina ali najbližjega soseda, kako je tam s tem padajočimi/kotalečimi in vodnatimi zadevami …

Kakšne naloge upravljate kot poveljnik civilne zaščite v Trzinu?

Poleg priprav načrtov in sil za zašito in reševanje (ZiR), koordiniram delo občinskega štaba CZ (nekaj več kot deseterica ljudi; po zadnjih poplavah nas bo precej več …) v povezavi z regijskim štabom CZ in usklajujem ukrepe z županom (po potrebi občinskim svetom) in seveda gasilci, torej domačim PGD, ki so operativci. Sam menim, da se da narediti največ na področju preventive, morda je to povezano z dejstvom, da že skoraj tri desetletja predavam štabovcem.

Kako ste se počutili, ko ste kot poveljnik civilne zaščite reševali Trzin? Kaj vam pomeni hvaležnost ljudi?

Sprva zelo zaskrbljeno, ravno na začetku jeseni smo nameravali v štabu preigrati scenariji za potek ZiR v primeru poplav, saj je ta nesreča v pri nas najverjetnejša, a nas je narava prehitela. Nato pa olajšano in sočutno, saj tu ni bilo žrtev. Vendarle je prišlo opozorilo o poplavah še pred nastopom najvišjega poplavnega vala. Stene in tla se posušijo, omare in naprave zamenjajo, ljudje pa smo nenadomestljivi … ; se je pa vse odvilo tako hitro – ogled Pšate s kolesom (koliko je ura, sem vedel tisti hip, ko sem videl nivo reke glede na ARSO-ovo tablico za visoke vode pod Gregčevim mostom na Ljubljanski cesti, nasproti pšaške promenade), aktiviranje štaba, gasilcev, naročila peska in dodatnih protipoplavnih vreč, alarmiranje in potem nabava dodatnih, črpalk, pivnikov, sesalcev za vodo, postelj za morebitne poplavljence, ki so ostali brez domov …, neverjetno hitro so se odzvali tudi številni prostovoljci; tu so bila nepogrešljiva socialna omrežja in osebni stiki. Ker je Trzin majhen, so bili na lokaciji zelo hitro. Brez njih v enem dnevu ne bi mogli preložiti več kot 150 ton peska v več kot 5000 protipoplavnih vreč!

Med reševanjem morate ostati osredotočeni in verjetno ne pokazati preveč čustev. Kako vam to uspe, ko gledate stiske ljudi?

Sam nisem naklonjen vojaškemu poveljevanju, temveč dajem prednost konsenzu vseh vpletenih. Raje sem na terenu in primem za lopato kot pa, da v taktični sobi doma zaščite in reševanja (DZiR) skupaj z gasilci, županom in podžupanjo koordiniram aktivnosti ZiR, pa čeprav smo se vsi skupaj po svojih najboljših močeh odzivali na to izredno situacijo. Starejši gasilec mi je prišepnil, da moram biti ves čas bolj ali manj v tej sobi. Jaz pa sem se ves čas selil iz enega v drug prostor in okoli DZiR, pa na streho, le v klet in na zadnjo stran ni šlo, ker je tudi to zalilo oz. tam poplavilo! 

Kako lahko občani postanejo člani Civilne zaščite?

Član CZ, tu je mišljen občinski štab (številni so v sestavu enot za ZiR – ki pa so vse prepogosto žal le na papirju, saj jih je treba ažurirati …), lahko postane vsak, ki rad pomaga drugim, kadar je ta v težavah, ima smisel za sočloveka in je empatičen do ljudi, ki so prizadeti zaradi naravnih in drugih nesreč. Svojo željo lahko sporočijo aktualnemu poveljniku občinske CZ, strokovnemu sodelavcu občinske uprave za področje CZ ali pa tudi županu.

Lani smo objavili poziv v trzinskem lokalnem glasilu Odsev, pa žal ni bilo odziva; nesreče, kakršne so bile letošnje poplave pripomorejo k temu, da najdemo tudi nove sodelavce/ke.

Kdo je odgovoren, da se oglasijo sirene za nevarnost? Ali se vam zdi, da so se sirene v Trzinu oglasile pravočasno?

Kadar obstaja neposredna nevarnost poplav oz. so ogrožena življenja, izvaja alarmiranje ReCO (=regijski center za obveščanje) Ljubljana, ukaz za to pa izda poveljnik občinske CZ, ki posreduje prošnjo pristojnemu ReCO. Alarmiranje lahko poleg poveljnika CZ ali njegovega namestnika odbori tudi župan ter vodja intervencije (po navadi poklicni, prostovoljni gasilec). Po posvetu z županom sva se odločila o tem skupaj, vendar pa se po nesreči takih razsežnosti človek ne more znebiti občutka, da bi se morale oglasiti sirene še prej, bolj zgodaj – se je pa pri nas poplavni val širil počasneje kot gorvodno. Vsaj življenja smo pri nas pravočasno rešili …

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
overcast clouds
7.7 ° C
10.5 °
6.1 °
85 %
1.9kmh
94 %
sre
10 °
čet
10 °
pet
11 °
sob
9 °
ned
11 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano