Peter Ribič je Kamničan, predavatelj hortikulture, ki je decembra že šestič potoval v Vatikan. Skupaj s sodelavko, dr. Sabino Šegulo, z Biotehniškega centra Naklo vsako leto krasita baziliko sv. Petra – prva leta le za velikonočne praznike, leta 2013 pa je prišlo vabilo za sodelovanje pri božični krasitvi. Kako poteka krasitev in kakšni so občutki, smo se pogovarjali s Petrom.
S sodelavko z Biotehniškega centra Naklo dr. Sabino Šegula sta šla decembra že drugo leto zapored v Vatikan, kjer sta okrasila baziliko sv. Petra za božične slovesnosti. Začelo se je leta 2011, ko sta sodelovala pri velikonočni krasitvi. Gre za veliko čast, a tudi odgovornost. Kako je sploh prišlo do sodelovanja?
Ob zadnjem božiču je bila to za naju v skupnem že šesta krasitev v Vatikanu. Začelo se je leta 2011, kot ste omenili, kjer sva ob sodelovanju ter povabilu Veleposlaništva RS pri Svetem sedežu pričela s krasitvami za veliko noč. Ker sva takrat dobro opravila svoje delo in naredila zelo dober vtis, so se potem sodelovanja nadaljevala vsa naslednja leta. V letu 2013 sva tako prejela tudi vabilo za sodelovanje pri božični krasitvi.
Definitivno gre za veliko čast pa tudi odgovornost, saj tam predstavljava ne samo svoje delo in Biotehniški center Naklo, od koder prihajava, pač pa tudi Slovenijo. Tako je za naju to veliko strokovno priznanje, hkrati pa priznanje tudi za institucijo, od koder prihajava.
Je sedaj, ko je na čelu RKC papež Frančišek kakšna razlika – v okraševanju, protokolu, ostalem?
Od kar je na položaju novi papež, se je v zadnjih letih spremenilo kar nekaj stvari. Naj pričnem pri protokolu. Dejstvo je, da sedaj za obzidjem živita kar dva papeža, nekdanji papež Ratzinger ter sedanji papež Frančišek. Varnostni ukrepi so se zato še poostrili, tako da se sedaj izredno težko prosto gibava, posebno takrat, ko peš odhajava iz vatikanske vrtnarije. Prva leta sva si na ta način lahko ogledala celotne vrtove, ki so v parkovnem smislu prav gotovo presežek prve vrste, sedaj to ni več mogoče. Papež emeritus (oziroma zaslužni papež Ratzinger) namreč biva v samostanu znotraj vatikanskih vrtov, zato je varnost še toliko bolj poostrena ter gibanje omejeno.
Naj poudarim, da se je v zadnjih letih prav zaradi nazorov sedanjega papeža razkošje tudi na področju cvetja nekoliko zmanjšalo. Na ta način moramo z manj cvetja narediti enako kompozicijo kot prva leta, ko je bilo cvetja bistveno več. Lahko rečem, da to za naju ni prav nobena omejitev, pač pa izziv. Dejstvo je, da se moramo v cvetličarstvu mnogokrat znajti in to nama za enkrat ne dela problemov.
Kako se počutiš, ko veš, da s svojim delom in znanjem pripomoreš pri tako velikem in pomembnem »dogodku«, kot je polnočnica v baziliki sv. Petra v Vatikanu?
Občutni so nepopisni, saj majhen delež pri vsej slovesnosti skupaj prispevava tudi Slovenca in to je prav gotovo priznanje nama ter šoli, ki naju na to pot tudi pošlje. Midva sva namreč v tistem času tam službeno in naj povem, da ne gre za nikakršno dodatno plačilo, pač pa edino možnost sodelovanja pri takem, lahko bi rekli svetovnem projektu.
Poleg polnočnice imava ob božiču čast okrasiti tudi papeževo ložo, kjer na božični dan papež tradicionalno podeli blagoslov mestu in svetu oziroma ”Urbi et orbi”. Temu pa v floristiki prav gotovo lahko rečemo jagodni izbor.
Kako poteka sama krasitev, koliko časa traja, kako poteka dan, ko krasite?
Sama izdelava celotne kompozicije navadno poteka tri dni. To za naju pomeni, da sva na poti pet dni (dva dni vožnje ter tri dni dela v vrtnariji). Celotna okrasitev obsega izdelavo dekoracije za Berninijeve stebre ter oltarni del. Vse skupaj je to okrog 80 metrov dekoracije, ki jo je treba v vrtnariji izdelati po delih (oltar spredaj, ob strani, kripta, pod kripto …), in nato zadnji dan, pred samo slovesnostjo, prepeljati v baziliko in jo na licu mesta sestaviti po delih. Gre za kar zahteven logistični proces, saj ta razdalja pomeni približno dober kilometer. Verjetno veste, da je bazilika odprta za javnost ves čas in da so, še posebno ob večjih praznikih, v Vatikanu trume obiskovalcev in turistov s celega sveta. Štiriindvajsetega decembra ob dveh popoldan baziliko zaprejo in takrat pridemo na vrsto mi, da celotno dekoracijo postavimo skupaj in na samem mestu popravimo detajle, skratka zaključimo svoje delo, da dobi popoln videz. V tistih urah nas je v baziliki morda dvajset in s kolegico imava edinstveno priložnost, da si jo lahko po zaključenem delu v miru pogledava. To je prav gotovo privilegij, ki ni dan vsakomur.
Koliko je vseh sodelujočih v krašenju? Je poleg vaju še kakšen tujec?
Celotna vatikanska vrtnarija ima zaposlenih okrog petindvajset vrtnarjev, ki so zadolženi za oskrbo parkovnih površin ter okrasnih rastlin, ki rastejo znotraj Vatikana, poleg njih pa še okrog trideset v parku ob gradu Castel Gandolfo, kjer je papeževa poletna rezidenca. Lahko rečemo, da imajo to področje stroke zelo lepo pokrito in mu dajejo tudi veljavo. V tem času, ko sva v Vatikanu prisotna midva, jih poleg naju dela morda le okrog deset, saj so takrat prazniki, ki so za zaposlene dela prosti dnevi. Tako sva za cvetlični del zadolžena midva, poleg naju še italijanska cvetličarka Danijela, ki je prvič prišla pred dvema letoma. Nekaj vrtnarjev nam pri celotnem delu pomaga, asistira, določen del naredijo oni, medtem ko glavne cvetlične zadeve naredimo mi trije. Od tujcev sva tako za božič prisotna le midva, medtem ko so za velikonočno dekoracijo trga zadolženi Nizozemci. To je zadnjih 25 let že tradicionalno darilo Nizozemske Vatikanu. Naj omenim še to, da je z dekoracijami trga za božič in veliko noč pričel papež Janez Pavel II, kjer božično jelko na trgu vsako leto daruje druga država (leta 1996 je tako v zahvalo za papežev obisk v Sloveniji trg okrasila Slovenija), medtem ko so za veliko noč vedno glavni prav Nizozemci, ki s svojo barvitostjo opozorijo na prihajajočo pomlad.
Kateri so bili glavni uporabljeni materiali?
V božičnem času je tradicionalna barva zelena, saj simbolizira večno življenje. Zelenju, ki je kot podlaga, nato dodamo storže, zimzeleno okrasje, ki je pobarvano na zlato, ter bele vrtnice, ki simbolizirajo nedolžnost, ter nekaj malega rdeče barve, ki je tradicionalno božična barva. V tem primeru smo tako uporabili storže, ki so jih vrtnarji nabrali v vrtovih, vse ostalo pa je bilo kupljeno. Dekoracija je tako kljub manjši količini cvetja delovala polno, baročno in ob koncu izdelave impozantno.
Kaj je na simbolni ravni sporočala letošnja božična okrasitev?
V prvi fazi prav gotovo skromnost, ki jo simbolizira prav sedanji papež Frančišek. Kako z manj narediti enako ali več, je pa prav gotovo svojevrsten izziv za vse nas, ki delamo v tej stroki.
Kako pride do ideje za okrasitev? Se morata držati smernic, navodil Vatikana?
Samo zasnovo in nabavo ter izbor cvetja vsako leto pripravijo v vatikanski vrtnariji. Naj povem, da je večina že dorečenega, saj je prostor omejen, posode za aranžmaje so vsako leto iste. Kar lahko dodava midva kot svoj podpis v tem delu, je sama tehnika izdelave ter postavitev cvetja v aranžmaju. Vendar pa, kot sem že omenil, osnova je dana, midva pa lahko potem izživljava svojo kreacijo znotraj teh omejitev.
Nekoliko bolj se morda lahko pokaževa pri izdelavi dekoracije za kakšne druge prostore, za katere nas prosijo dodatno, kot npr. pri izdelavi aranžmajev za kapelo v Apostolski palači, Domu Svete Marte, kjer prebiva papež, papeško kapelo, osrednjo ložo na pročelju bazilike sv. Petra idr.
Se vama je mogoče v vseh teh letih zgodila kakšna nerodnost?
Za enkrat ne. Dejstvo je, da je država Vatikan urejena in dorečena institucija, kjer so do največje možne mere urejene tudi zadeve okrog krasitve. Glede na to, da se najin obisk vsako leto prične administrativno urejati že dva do tri mesecev pred najinim prihodom, potem skorajda ne more iti nič narobe.
