Mama, partnerka, poslovna ženska in osebna trenerka. Vse to je Patricia Pangeršič, ki s svojimi vadbami, jedilniki in napotki v okviru Fit akademije spreminja življenja tisočim. Vedno prijazna in nasmejana Kamničanka, ki je zadnja leta živela v Suhadolah, z iskricami v očeh in pozitivno energijo okuži vsakogar, hkrati pa ji kljub uspehu in veliki prepoznavnosti uspeva ohraniti preprostost in čut za sočloveka. »Včasih se moram kar malo uščipniti, da se zavem, da je vse to resnično,« 29-letnica še zdaj kdaj pa kdaj ne more verjeti, da živi svoje sanje.

Najprej vam želim vse dobro v novem letu. Vstop v novo leto ponavadi spremljajo tudi novoletne zaobljube. Imate tudi vi letos kakšno?

Naj najprej tudi vam in bralkam ter bralcem Modrih novic zaželim vse dobro, predvsem pa zdravja, saj je to tisto, kar najbolj potrebujemo. Vse ostalo se lahko uredi, zdravje pa je neprecenljivo.

Kar pa se tiče novoletnih zaobljub, lahko rečem, da sem že v preteklosti osvojila zdrave življenjske navade, tako da zaobljub, da bom bolj aktivna in bolj zdravo jedla, nimam, saj tako živim že dlje časa. Kljub temu pa imam novoletno zaobljubo, in sicer da bom več časa posvetila sebi, partnerju, sinu, torej družini, da se bom večkrat znala in zmogla odklopiti od dela ter si reči, da je dovolj, in si vzeti čas, ki bo namenjen le nam trem. To je moja glavna novoletna zaobljuba.

Kot omenjate, so spremembe, ki jih nameravamo vnesti v naše življenje, pogosto povezane prav s telovadbo in zdravo prehrano oz. hujšanjem. Ker ste osebna trenerka, kakšno je vaše mnenje o tovrstnih novoletnih zaobljubah?

Z vidika osebnega trenerstva zelo podpiram novoletne zaobljube. Če si sto ljudi zada, da bodo z novim letom živeli bolj aktivno in zdravo, in če samo desetim od teh uspe, je to že ogromno. Poleg tega imam občutek, da je v začetku leta v ljudeh posebna energija. Zavedamo se, da je z novim letom prišel tudi čas, da morda lahko nekaj, s čimer v preteklosti nismo bili zadovoljni, spremenimo. Torej, novoletne zaobljube – zakaj pa ne!

A začetna navdušenost kmalu zbledi in zaobljube izpuhtijo oz. imajo kratek rok trajanja. Zakaj? Kaj delamo narobe?

Po mojem mnenju je krivih več dejavnikov. Na prvem mestu je definitivno dejstvo, da želimo zaobljube uresničiti dobesedno čez noč. Če prej nismo bili aktivni, zdaj pa si zadamo, da bomo vsak dan trenirali, je to nemogoče. Enako velja za prehrano. Ne moremo kar čez noč popolnoma spremeniti celotne prehrane in iz nezdravega preiti na zdravo prehranjevanje. Tako ne gre, to so dolgotrajni procesi, zato se jih je treba lotiti z glavo. Drugi dejavnik, zaradi katerega nam ne uspe, je, da se sprememb lotimo brez načrta. Odločimo se, da bomo bolj aktivni, potem pa brez cilja preizkušamo različne treninge, pri prehrani pa se omejujemo in počnemo neumnosti, kot je, da ne jemo po šesti uri popoldan ipd. Dober načrt, ki mu sledimo, je po mojem mnenju odločilen dejavnik, ki odloča, ali nam bo uspelo ali ne. Če nismo strokovnjaki na tem področju, potrebujemo pomoč, in nič ni narobe, če si to tudi priznamo. Potem je pa še tretji dejavnik, ki je močno povezan s prvima dvema, in sicer si ne znamo postaviti realnih in kratkoročnih ciljev. Super je, če imamo dolgoročne cilje, a nujno potrebni so tudi kratkoročni. Vsakič, ko dosežemo kratkoročni cilj, je to odlična motivacija za nadaljevanje, saj tako vidimo, da nam uspeva in smo na pravi poti. Doseganje kratkoročnih ciljev nas na koncu pripelje do osvojenih dolgoročnih ciljev.

Tudi pri vašem programu Fit akademija opozarjate, da hitre rešitve ne delujejo, treba je počasi in postopoma spremeniti življenjski slog. Ali so ravno ti trije dejavniki, ki ste jih našteli, tisti, zaradi katerih je vaš program tako uspešen in zaradi katerega ljudje spremenijo življenje ter novi življenjski slog tudi vzdržujejo? Kaj je tisto torej, kar vaš program razlikuje od ostalih na trgu?

V našem programu bi izpostavila predvsem skupnost. Fit akademija ni samo program, niso samo treningi in jedilniki, temveč oseba, ki vstopi vanjo, postane del motivacijske skupnosti. Vsi cilji so veliko lažje dosegljivi v družbi sotrpink oz. sotrpinov. Seveda še vedno ne uspe vsem. To je povsem pričakovano. Pa vendar ko pogledamo število posameznikov, ki so spremenili svoje življenje z našim programom, je to neverjetno. Včasih se moram kar malo uščipniti, da se zavem, da je vse to resnično.

Ko nekdo vidi tisoče preobrazb, ki se zgodijo zaradi našega programa, ne gre drugače, kot da ga pritegne in želi preizkusiti program ter se prepričati, kaj je na tem. Ko poskusi in vidi prve rezultate, ga to žene naprej in potem je enostavno – edina možna pot je pot navzgor.

Poleg tega v Fit akademiji dobiš vse na enem mestu. Poleg zdravih jedilnikov in receptov se prejme še veliko različnih vadbenih programov, tako da vsak lahko najde primernega zase. Nekateri želijo treninge z utežmi, drugim je ljubša “kardio” vadba … za vsakogar se nekaj najde.

Veliko sodelujočih zelo pohvali tudi naše jedilnike, ki so vrhunski. Pri sestavi jedilnikov vedno izhajamo iz tega, da imamo normalno prehrano, prilagojeno na zdrav način. Torej, to ni nikakršen bavbav, jemo tudi burgerje in pice, a vse jedi so prilagojene, da kalorično ustrezajo potrebam našega telesa.

Kot pravite, je veliko ljudi, ki sledi programu Fit akademije, zelo navdušenih nad jedilnikom in recepti, ki jih ustvarjate. Kje najdete navdih za recepte in kako dopolnjujete, nadgrajujete svoje kulinarično znanje?

Nimam posebnega načina za ustvarjanje jedi, navdihe dobim kar spotoma, recimo v gostilni, ali pa ko tašča ali mami kaj dobrega skuhata. Če se odločim, da bom jed uvrstila v naš program, sestavine in pripravo seveda prilagodim tako, da je obrok uravnotežen.

Pri ustvarjanju kuharske knjige Babičina fit kuhinja sem tako izhajala iz receptov naših babic. Če pogledamo recepte naših babic, so vse jedi pripravljale z ogromnimi količinami olja. Že s prilagoditvijo količine masti, ki jo uporabimo, lahko naredimo ogromno in obrok postane uravnotežen ter povsem primeren za vsak dan.

Ste že pred tem radi kuhali?

Seveda. Ljubezen do kuhanja imamo v družini. Obe moji babici sta bili kuharici in z njima sem kuhala že od malih nog. Mislim, da sem komaj stala poleg, ampak kuhala pa sem. (smeh) To mi zelo pomaga pri pisanju receptov, saj imam zelo razvit občutek, kako prilagoditi količine in sestaviti jedi, da bodo okusne. Vse jedi pa, seveda, pred objavo tudi skuhamo, poskusimo in prilagodimo količine, tako da dobimo okusen, a kalorično primeren obrok.

Le še nekaj dni vas loči od lansiranja dvanajste Fit akademije (29. januar), ki prinaša tudi novosti. Kaj je novega?

Ogromno novosti imamo. Pred vsako novo akademijo se sprašujem, kaj sploh še lahko dodamo, saj je program že zelo izpopolnjen, potem pa kljub temu dobimo nove ideje, ki me navdušijo. Ne samo mene, ampak tudi vse ostale.

Najprej bi rada izpostavila modul fizioterapevtske vadbe, ki vsebuje deset video vadb – vsaka je namenjena različnim težavam, s katerimi se spopada največji delež ljudi, denimo bolečine v hrbtu zaradi sedečega dela in raztezanje, ki je zelo pomembno pri ljudeh, ki večino časa sedijo oz. so v prisiljenem položaju, dodali smo vadbo po porodu in vadbo za tiste, ki imajo težave s koleni. Ta modul je po mojem mnenju ogromna nadgradnja Fit akademije.

Novost je tudi t.i. booty attack, tj. vadba, pri kateri se osredotočamo na mišice nog ter zadnjice in se je bodo razveselile predvsem ženske, ki si najbolj želimo natrenirati spodnji del telesa. Vadba se izvaja z utežmi za gležnje, ki so vrhunski pripomoček, saj so majhne in jih lahko pospravimo kamorkoli, pri treningu pa naredijo veliko razliko, saj mišice aktivirajo na popolnoma drugačen način.

Novi sta tudi t.i. hiit vadba za vse tiste, ki se želijo posvetiti “kardio” vadbi s kombinacijo visoko in nizko intenzivnih intervalov, in t.i. quick core workout vadba, ki vključuje kratke treninge za učvrstitev trebušnega jedra, ki jih lahko izvedemo kadarkoli, saj nam vzamejo le 15 minut. Če si ne moremo vzeti niti toliko časa za svoje boljše počutje, potem pa res ne vem. Močno jedro je namreč zelo pomembno in predstavlja osnovo za izvedbo popolnoma vseh drugih vaj, denimo počepov, izpadnih korakov itd.

Seveda so novi tudi jedilniki, recepti itd.

Kako zahtevno je po toliko letih vsakič sestaviti nov program? Se kdaj zatika?

Še nikoli se nam ni zataknilo, pravzaprav ideje kar letijo. Pogosto izhajamo iz želja naših udeleženk, vadba booty attack je tak primer. Ker več glav več ve, imamo redne sestanke s celotno ekipo, na katerih viharimo z različnimi idejami. Zatakne se torej ne, ravno obratno. Večjo težavo nam predstavlja, da imamo preveč programov in vsebin, tako da ne vemo, kako jih prerazporediti. Fit akademija zdaj ponuja osem rednih programov in enega dodatnega, torej skupaj devet različnih vadb, kar je ogromno.

Katera vadba v Fit akademiji pa je vaša najljubša?

Iz preteklih akademij fit step, ki je zelo ritmična vadba in je izven moje cone udobja. Če pa bi morala izbrati le eno vadbo, ki bi jo delala do konca življenja, je to težja raven treninga z utežmi, saj tega najbolj potrebujemo za gradnjo mišične mase, ki začne z leti upadati.

Vi ste navdih mnogo ljudem; kdo pa je vam v navdih?

Moj največji navdih so udeleženke naših programov. Vse njihove zgodbe in preobrazbe se me močno dotaknejo. Ta osebna komunikacija poteka po elektronski pošti in še vedno vse v zvezi s tem delam sama. To mi zelo veliko pomeni in sploh si ne znam predstavljati, da bi to delo predala nekomu drugemu. Zgodbe, zahvale, sporočila … to je največja motivacija, saj se šele ob branju teh sporočil zavem, koliko ljudem sem spremenila oz. smo spremenili življenje. Nekaj je bilo tudi zelo težkih osebnih izpovedi, tako da sem se že večkrat zjokala pred računalnikom in potem sem šele dojela, kako globoko seže naš program.

Ti vrtiljaki čustev so najbrž naporni tudi za vas, kako prenašate vse skupaj?

Res je, včasih je lahko precej naporno. V naših motivacijskih skupinah je več kot 10.000 žensk, veliko je čustev, različnih karakterjev in mnenj, zato lahko kaj hitro pride do izbruha, tako da mi je še najtežje krotiti skupino. Moje vodilo je spodbujanje pozitivnosti – nikoli in nikdar ne dovolim negativnosti. Zato že takoj povem, da bo vsaka v skupini kdaj imela slab dan, ampak ta skupina ni prostor, kjer bomo izlile ta slabi dan s kreganjem ali negativnimi opazkami, lahko pa seveda vsak potarna in bo pri nas vedno našel tolažbo ter spodbudo. Vrtiljak čustev, res je. Včasih jokam od veselja ob norih preobrazbah in obratno – včasih jokam od žalosti, ker se me tako dotaknejo osebne zgodbe. Ogromno udeleženk je z mano že od začetka, nekatere so se mi pridružile kasneje, a zvesto ostajajo del naših programov, zato smo kot velika družina. Vsi udeleženci naših FA programov so moja druga družina, ki me žene naprej poleg moje družine, partnerja in od lani tudi sina, ki sta moj varni kotiček, kamor se vračam po motivacijo, toplino in srečo.

Podjetje vodita skupaj s partnerjem Tilnom, ki se drži bolj v ozadju, čeprav vas je, kot ste že večkrat povedali, prav on popeljal po poti bolj zdravega življenja. Je stopati po podjetniški poti skupaj z življenjskim partnerjem prednost ali izziv?

Tilen je res bolj v ozadju, zato se mi zdi, da se mu včasih dela krivica, a vedno poudarjam, da brez njega Fit akademije ne bi bilo. On vodi vse procese v ozadju, čeprav sem jaz javno izpostavljena, ker njemu to ne ustreza.

Voditi podjetje skupaj s partnerjem je tako izziv kot prednost. Ko imava najbolj naporno obdobje, se vseeno dobro razumeva, saj veva, da ima vsak svoje težave, s katerimi se spopada. To je prednost. Po drugi strani pa ravno v tej situaciji lahko hitro pride tudi do konflikta, ko si živčen zaradi kakšne stvari, za katero druga oseba sploh ne ve, da obstaja, saj mu je nisi omenil. Ko sprejemamo prijave za novo akademijo, je psihično izjemno naporno, ker je treba urediti ogromno stvari, da akademija sploh lahko zaživi. Slabost je tudi, da nikoli nisi zares prost. Midva delava vse dni v tednu, 24 ur na dan. Ko je dela največ, se dela tudi pozno v noč. Ravno to noč, recimo, sva delala do pol treh zjutraj. Včasih se potem sprašujeva, zakaj se ne vsaj nekoliko omejiva. A po drugi strani, in to je prednost, sva oba v tem in potem ni problem potrpeti. Veliko težje bi bilo, da bi le en od naju toliko delal, saj ne vem, če bi ga drugi razumel. Torej, so prednosti, so slabosti, vsekakor pa ne bi nič spremenila, saj je najboljše, tako kot je.

Ker ste bili precej mladi, ko ste začenjali podjetniško kariero, ali ste se soočali s kakšnimi predsodki zaradi vaše mladosti? Ali pa morda zaradi tega, ker ste ženska?

Ne, nikoli. Morda zato, ker se je poslovna pot razvijala postopoma, od osebnega trenerstva do izzivov, ki so zajemali veliko manjše število ljudi, kot je udeležencev danes. 

Ljudje pogosto vidijo le uspeh, ne zavedajo pa se, da je treba prehoditi pot do uspeha. Kakšna je bila vaša do sedaj, kaj ste se naučili?

Predvsem turbulentna. Nikakor ne slaba, ampak nedvomno so jo zaznamovali vzponi in padci. Niti v sanjah si nisva predstavljala, da bova tukaj, kjer sva, ko spreminjava življenja tisočim posameznikom in njihovim družinam po Sloveniji. Na začetku sva se lovila in iskala fokus, kar ni nič čudnega, saj sva bila še zelo mlada. Stara sva bila le 22 let, še manj, in nihče ni verjel v najino idejo, a midva sva verjela eden v drugega in najine ideje. Vedela sva, da nama bo enkrat uspelo, a nisva vedela, kaj nama bo uspelo, zato sva se samo prepustila toku.

Ali vam je bilo v pomoč dejstvo, da izhajate iz podjetniške družine?

Pogosto me zmoti, ko slišim, da je bilo meni vse položeno na pladenj. Meni nikoli na moji lastni poslovni poti ni bilo nič položeno na pladenj. Dokler se nisem začela ukvarjati s fitnesom, sem delala v očetovem podjetju in bila za opravljeno delo tudi plačana. S Tilnom sva si vedno želela lastno podjetje in danes sem zelo ponosna, saj lahko rečem, da sva midva sama tista, ki sva vse to ustvarila.

Ko prihajaš iz podjetniške družine, seveda vidiš, koliko truda je treba vložiti, da nekaj dosežeš. Zavedaš se, da dosežki ne padejo z neba, in svojemu očetu se nedvomno lahko zahvalim za delovne navade, ki mi jih je privzgojil. Ko pa sva se s Tilnom podala na svojo pot, je bilo vse odvisno samo od naju in od tega, koliko svojega časa sva pripravljena vložiti v idejo, ki jo imava v glavi. Ja, bilo je težko. No, pa saj so vsi začetki težki, kajne?

Prvi najin posel je bila izdaja in prodaja e-knjig z nasveti in treningi za izvajanje vadbe doma oz. v fitnesu. Sama sva jih pisala več kot pol leta, ob tem pa zbirala in prebirala članke ter vso ostalo literaturo. Začetno investicijo, tj. postavitev spletne strani in snemanje vsebine, sva pokrila z najinima takrat še študentskima plačama. Ko so se e-knjige začele prodajati, sva naletela na zelo dober odziv. Kupci e-knjig so bili zelo zadovoljni, dober glas se je širil … In prodaja najinih prvih e-knjig nama je prinesla kapital za nadaljevanje. Ključna za uspeh je bila najina vztrajnost in vsak uspešen projekt nama je dal motivacijo za nadaljevanje. Vse je potekalo postopoma in po zmožnostih.

Očitno imata nos za podjetništvo in v pravem času ponudita pravo stvar. Ko je recimo prišla epidemija koronavirusa, na katero nihče ni bil pripravljen, ste vi že imeli pripravljen program. Ali vam je pri razcvetu Fit akademije “pomagala” tudi epidemija?

Naš program je bil dobro razvit že pred epidemijo in smo lahko nemoteno nadaljevali z delom, saj smo imeli v naši bazi že več tisoč ljudi, ki so sodelovali v Športnem poletju s Patricio leta 2018 in dveh Fit izzivih leta 2019, nekaj pa še od prej od prodaje e-knjig. Epidemija je ogromno pripomogla k porastu in razvoju naših programov predvsem zato, ker je spremenila navade posameznikov. Fitnesi so bili zaprti, ljudje so začeli trenirati doma in ti vzorci so tudi po koncu epidemije ostali nespremenjeni. Ljudje so se navadili trenirati doma. To je luksuz, nikamor se ni treba voziti, se preoblačiti itn., ampak v udobju lastnega doma opraviš trening, kadar ti ustreza.

Le še nekaj dni pa vas loči tudi od datuma še ene velike prelomnice v vašem življenju, rojstnega dneva sina Taia, ki bo 3. februarja star eno leto. Kako bi opisali prvo leto? Kako je materinstvo spremenilo vaše življenje?

To leto je najlepše leto, saj otrok prinese ljubezen, ki je besede ne morejo opisati … Ko nekoga gledaš in se ti zdi, da ti bo počilo srce, tako ga imaš rad. Hkrati pa je bilo leto za mene zelo zahtevno, saj nisem bila materinskem oz. starševskem dopustu, tako da sem morala ves čas loviti ravnotežje med delom in družino. Ni bilo lahko, a mislim, da nama je obema s Tilnom več kot super uspelo.

Kako je, ko gre Patricia Pangeršič na sprehod ali v trgovino? Ali kdaj pogrešate anonimnost izpred let?

Čase anonimnosti pogrešam samo, ko se grem zabavat. Včasih si želim, da bi šla lahko ven in se zabavala brez vseh pogledov, kaj delam, kaj pijem, kaj se dogaja. To so trenutki, ko pogrešam zasebnost. Na splošno pa me ne moti oz. sem vesela, ko me dekleta ustavijo in ogovorijo. Pred časom me je punca objela sredi trgovine in se mi zahvalila za vse. In ravno to je tisto, kar mi daje motivacijo za nadaljnje delo.

Mama, partnerka, poslovna ženska in osebna trenerka. Vse to je Patricia Pangeršič, ki s svojimi vadbami, jedilniki in napotki v okviru Fit akademije spreminja življenja tisočim. Vedno prijazna in nasmejana Kamničanka, ki je zadnja leta živela v Suhadolah, z iskricami v očeh in pozitivno energijo okuži vsakogar, hkrati pa ji kljub uspehu in veliki prepoznavnosti uspeva ohraniti preprostost in čut za sočloveka. »Včasih se moram kar malo uščipniti, da se zavem, da je vse to resnično,« 29-letnica še zdaj kdaj pa kdaj ne more verjeti, da živi svoje sanje.

Najprej vam želim vse dobro v novem letu. Vstop v novo leto ponavadi spremljajo tudi novoletne zaobljube. Imate tudi vi letos kakšno?

Naj najprej tudi vam in bralkam ter bralcem Modrih novic zaželim vse dobro, predvsem pa zdravja, saj je to tisto, kar najbolj potrebujemo. Vse ostalo se lahko uredi, zdravje pa je neprecenljivo.

Kar pa se tiče novoletnih zaobljub, lahko rečem, da sem že v preteklosti osvojila zdrave življenjske navade, tako da zaobljub, da bom bolj aktivna in bolj zdravo jedla, nimam, saj tako živim že dlje časa. Kljub temu pa imam novoletno zaobljubo, in sicer da bom več časa posvetila sebi, partnerju, sinu, torej družini, da se bom večkrat znala in zmogla odklopiti od dela ter si reči, da je dovolj, in si vzeti čas, ki bo namenjen le nam trem. To je moja glavna novoletna zaobljuba.

Kot omenjate, so spremembe, ki jih nameravamo vnesti v naše življenje, pogosto povezane prav s telovadbo in zdravo prehrano oz. hujšanjem. Ker ste osebna trenerka, kakšno je vaše mnenje o tovrstnih novoletnih zaobljubah?

Z vidika osebnega trenerstva zelo podpiram novoletne zaobljube. Če si sto ljudi zada, da bodo z novim letom živeli bolj aktivno in zdravo, in če samo desetim od teh uspe, je to že ogromno. Poleg tega imam občutek, da je v začetku leta v ljudeh posebna energija. Zavedamo se, da je z novim letom prišel tudi čas, da morda lahko nekaj, s čimer v preteklosti nismo bili zadovoljni, spremenimo. Torej, novoletne zaobljube – zakaj pa ne!

A začetna navdušenost kmalu zbledi in zaobljube izpuhtijo oz. imajo kratek rok trajanja. Zakaj? Kaj delamo narobe?

Po mojem mnenju je krivih več dejavnikov. Na prvem mestu je definitivno dejstvo, da želimo zaobljube uresničiti dobesedno čez noč. Če prej nismo bili aktivni, zdaj pa si zadamo, da bomo vsak dan trenirali, je to nemogoče. Enako velja za prehrano. Ne moremo kar čez noč popolnoma spremeniti celotne prehrane in iz nezdravega preiti na zdravo prehranjevanje. Tako ne gre, to so dolgotrajni procesi, zato se jih je treba lotiti z glavo. Drugi dejavnik, zaradi katerega nam ne uspe, je, da se sprememb lotimo brez načrta. Odločimo se, da bomo bolj aktivni, potem pa brez cilja preizkušamo različne treninge, pri prehrani pa se omejujemo in počnemo neumnosti, kot je, da ne jemo po šesti uri popoldan ipd. Dober načrt, ki mu sledimo, je po mojem mnenju odločilen dejavnik, ki odloča, ali nam bo uspelo ali ne. Če nismo strokovnjaki na tem področju, potrebujemo pomoč, in nič ni narobe, če si to tudi priznamo. Potem je pa še tretji dejavnik, ki je močno povezan s prvima dvema, in sicer si ne znamo postaviti realnih in kratkoročnih ciljev. Super je, če imamo dolgoročne cilje, a nujno potrebni so tudi kratkoročni. Vsakič, ko dosežemo kratkoročni cilj, je to odlična motivacija za nadaljevanje, saj tako vidimo, da nam uspeva in smo na pravi poti. Doseganje kratkoročnih ciljev nas na koncu pripelje do osvojenih dolgoročnih ciljev.

Tudi pri vašem programu Fit akademija opozarjate, da hitre rešitve ne delujejo, treba je počasi in postopoma spremeniti življenjski slog. Ali so ravno ti trije dejavniki, ki ste jih našteli, tisti, zaradi katerih je vaš program tako uspešen in zaradi katerega ljudje spremenijo življenje ter novi življenjski slog tudi vzdržujejo? Kaj je tisto torej, kar vaš program razlikuje od ostalih na trgu?

V našem programu bi izpostavila predvsem skupnost. Fit akademija ni samo program, niso samo treningi in jedilniki, temveč oseba, ki vstopi vanjo, postane del motivacijske skupnosti. Vsi cilji so veliko lažje dosegljivi v družbi sotrpink oz. sotrpinov. Seveda še vedno ne uspe vsem. To je povsem pričakovano. Pa vendar ko pogledamo število posameznikov, ki so spremenili svoje življenje z našim programom, je to neverjetno. Včasih se moram kar malo uščipniti, da se zavem, da je vse to resnično.

Ko nekdo vidi tisoče preobrazb, ki se zgodijo zaradi našega programa, ne gre drugače, kot da ga pritegne in želi preizkusiti program ter se prepričati, kaj je na tem. Ko poskusi in vidi prve rezultate, ga to žene naprej in potem je enostavno – edina možna pot je pot navzgor.

Poleg tega v Fit akademiji dobiš vse na enem mestu. Poleg zdravih jedilnikov in receptov se prejme še veliko različnih vadbenih programov, tako da vsak lahko najde primernega zase. Nekateri želijo treninge z utežmi, drugim je ljubša “kardio” vadba … za vsakogar se nekaj najde.

Veliko sodelujočih zelo pohvali tudi naše jedilnike, ki so vrhunski. Pri sestavi jedilnikov vedno izhajamo iz tega, da imamo normalno prehrano, prilagojeno na zdrav način. Torej, to ni nikakršen bavbav, jemo tudi burgerje in pice, a vse jedi so prilagojene, da kalorično ustrezajo potrebam našega telesa.

Kot pravite, je veliko ljudi, ki sledi programu Fit akademije, zelo navdušenih nad jedilnikom in recepti, ki jih ustvarjate. Kje najdete navdih za recepte in kako dopolnjujete, nadgrajujete svoje kulinarično znanje?

Nimam posebnega načina za ustvarjanje jedi, navdihe dobim kar spotoma, recimo v gostilni, ali pa ko tašča ali mami kaj dobrega skuhata. Če se odločim, da bom jed uvrstila v naš program, sestavine in pripravo seveda prilagodim tako, da je obrok uravnotežen.

Pri ustvarjanju kuharske knjige Babičina fit kuhinja sem tako izhajala iz receptov naših babic. Če pogledamo recepte naših babic, so vse jedi pripravljale z ogromnimi količinami olja. Že s prilagoditvijo količine masti, ki jo uporabimo, lahko naredimo ogromno in obrok postane uravnotežen ter povsem primeren za vsak dan.

Ste že pred tem radi kuhali?

Seveda. Ljubezen do kuhanja imamo v družini. Obe moji babici sta bili kuharici in z njima sem kuhala že od malih nog. Mislim, da sem komaj stala poleg, ampak kuhala pa sem. (smeh) To mi zelo pomaga pri pisanju receptov, saj imam zelo razvit občutek, kako prilagoditi količine in sestaviti jedi, da bodo okusne. Vse jedi pa, seveda, pred objavo tudi skuhamo, poskusimo in prilagodimo količine, tako da dobimo okusen, a kalorično primeren obrok.

Le še nekaj dni vas loči od lansiranja dvanajste Fit akademije (29. januar), ki prinaša tudi novosti. Kaj je novega?

Ogromno novosti imamo. Pred vsako novo akademijo se sprašujem, kaj sploh še lahko dodamo, saj je program že zelo izpopolnjen, potem pa kljub temu dobimo nove ideje, ki me navdušijo. Ne samo mene, ampak tudi vse ostale.

Najprej bi rada izpostavila modul fizioterapevtske vadbe, ki vsebuje deset video vadb – vsaka je namenjena različnim težavam, s katerimi se spopada največji delež ljudi, denimo bolečine v hrbtu zaradi sedečega dela in raztezanje, ki je zelo pomembno pri ljudeh, ki večino časa sedijo oz. so v prisiljenem položaju, dodali smo vadbo po porodu in vadbo za tiste, ki imajo težave s koleni. Ta modul je po mojem mnenju ogromna nadgradnja Fit akademije.

Novost je tudi t.i. booty attack, tj. vadba, pri kateri se osredotočamo na mišice nog ter zadnjice in se je bodo razveselile predvsem ženske, ki si najbolj želimo natrenirati spodnji del telesa. Vadba se izvaja z utežmi za gležnje, ki so vrhunski pripomoček, saj so majhne in jih lahko pospravimo kamorkoli, pri treningu pa naredijo veliko razliko, saj mišice aktivirajo na popolnoma drugačen način.

Novi sta tudi t.i. hiit vadba za vse tiste, ki se želijo posvetiti “kardio” vadbi s kombinacijo visoko in nizko intenzivnih intervalov, in t.i. quick core workout vadba, ki vključuje kratke treninge za učvrstitev trebušnega jedra, ki jih lahko izvedemo kadarkoli, saj nam vzamejo le 15 minut. Če si ne moremo vzeti niti toliko časa za svoje boljše počutje, potem pa res ne vem. Močno jedro je namreč zelo pomembno in predstavlja osnovo za izvedbo popolnoma vseh drugih vaj, denimo počepov, izpadnih korakov itd.

Seveda so novi tudi jedilniki, recepti itd.

Kako zahtevno je po toliko letih vsakič sestaviti nov program? Se kdaj zatika?

Še nikoli se nam ni zataknilo, pravzaprav ideje kar letijo. Pogosto izhajamo iz želja naših udeleženk, vadba booty attack je tak primer. Ker več glav več ve, imamo redne sestanke s celotno ekipo, na katerih viharimo z različnimi idejami. Zatakne se torej ne, ravno obratno. Večjo težavo nam predstavlja, da imamo preveč programov in vsebin, tako da ne vemo, kako jih prerazporediti. Fit akademija zdaj ponuja osem rednih programov in enega dodatnega, torej skupaj devet različnih vadb, kar je ogromno.

Katera vadba v Fit akademiji pa je vaša najljubša?

Iz preteklih akademij fit step, ki je zelo ritmična vadba in je izven moje cone udobja. Če pa bi morala izbrati le eno vadbo, ki bi jo delala do konca življenja, je to težja raven treninga z utežmi, saj tega najbolj potrebujemo za gradnjo mišične mase, ki začne z leti upadati.

Vi ste navdih mnogo ljudem; kdo pa je vam v navdih?

Moj največji navdih so udeleženke naših programov. Vse njihove zgodbe in preobrazbe se me močno dotaknejo. Ta osebna komunikacija poteka po elektronski pošti in še vedno vse v zvezi s tem delam sama. To mi zelo veliko pomeni in sploh si ne znam predstavljati, da bi to delo predala nekomu drugemu. Zgodbe, zahvale, sporočila … to je največja motivacija, saj se šele ob branju teh sporočil zavem, koliko ljudem sem spremenila oz. smo spremenili življenje. Nekaj je bilo tudi zelo težkih osebnih izpovedi, tako da sem se že večkrat zjokala pred računalnikom in potem sem šele dojela, kako globoko seže naš program.

Ti vrtiljaki čustev so najbrž naporni tudi za vas, kako prenašate vse skupaj?

Res je, včasih je lahko precej naporno. V naših motivacijskih skupinah je več kot 10.000 žensk, veliko je čustev, različnih karakterjev in mnenj, zato lahko kaj hitro pride do izbruha, tako da mi je še najtežje krotiti skupino. Moje vodilo je spodbujanje pozitivnosti – nikoli in nikdar ne dovolim negativnosti. Zato že takoj povem, da bo vsaka v skupini kdaj imela slab dan, ampak ta skupina ni prostor, kjer bomo izlile ta slabi dan s kreganjem ali negativnimi opazkami, lahko pa seveda vsak potarna in bo pri nas vedno našel tolažbo ter spodbudo. Vrtiljak čustev, res je. Včasih jokam od veselja ob norih preobrazbah in obratno – včasih jokam od žalosti, ker se me tako dotaknejo osebne zgodbe. Ogromno udeleženk je z mano že od začetka, nekatere so se mi pridružile kasneje, a zvesto ostajajo del naših programov, zato smo kot velika družina. Vsi udeleženci naših FA programov so moja druga družina, ki me žene naprej poleg moje družine, partnerja in od lani tudi sina, ki sta moj varni kotiček, kamor se vračam po motivacijo, toplino in srečo.

Podjetje vodita skupaj s partnerjem Tilnom, ki se drži bolj v ozadju, čeprav vas je, kot ste že večkrat povedali, prav on popeljal po poti bolj zdravega življenja. Je stopati po podjetniški poti skupaj z življenjskim partnerjem prednost ali izziv?

Tilen je res bolj v ozadju, zato se mi zdi, da se mu včasih dela krivica, a vedno poudarjam, da brez njega Fit akademije ne bi bilo. On vodi vse procese v ozadju, čeprav sem jaz javno izpostavljena, ker njemu to ne ustreza.

Voditi podjetje skupaj s partnerjem je tako izziv kot prednost. Ko imava najbolj naporno obdobje, se vseeno dobro razumeva, saj veva, da ima vsak svoje težave, s katerimi se spopada. To je prednost. Po drugi strani pa ravno v tej situaciji lahko hitro pride tudi do konflikta, ko si živčen zaradi kakšne stvari, za katero druga oseba sploh ne ve, da obstaja, saj mu je nisi omenil. Ko sprejemamo prijave za novo akademijo, je psihično izjemno naporno, ker je treba urediti ogromno stvari, da akademija sploh lahko zaživi. Slabost je tudi, da nikoli nisi zares prost. Midva delava vse dni v tednu, 24 ur na dan. Ko je dela največ, se dela tudi pozno v noč. Ravno to noč, recimo, sva delala do pol treh zjutraj. Včasih se potem sprašujeva, zakaj se ne vsaj nekoliko omejiva. A po drugi strani, in to je prednost, sva oba v tem in potem ni problem potrpeti. Veliko težje bi bilo, da bi le en od naju toliko delal, saj ne vem, če bi ga drugi razumel. Torej, so prednosti, so slabosti, vsekakor pa ne bi nič spremenila, saj je najboljše, tako kot je.

Ker ste bili precej mladi, ko ste začenjali podjetniško kariero, ali ste se soočali s kakšnimi predsodki zaradi vaše mladosti? Ali pa morda zaradi tega, ker ste ženska?

Ne, nikoli. Morda zato, ker se je poslovna pot razvijala postopoma, od osebnega trenerstva do izzivov, ki so zajemali veliko manjše število ljudi, kot je udeležencev danes. 

Ljudje pogosto vidijo le uspeh, ne zavedajo pa se, da je treba prehoditi pot do uspeha. Kakšna je bila vaša do sedaj, kaj ste se naučili?

Predvsem turbulentna. Nikakor ne slaba, ampak nedvomno so jo zaznamovali vzponi in padci. Niti v sanjah si nisva predstavljala, da bova tukaj, kjer sva, ko spreminjava življenja tisočim posameznikom in njihovim družinam po Sloveniji. Na začetku sva se lovila in iskala fokus, kar ni nič čudnega, saj sva bila še zelo mlada. Stara sva bila le 22 let, še manj, in nihče ni verjel v najino idejo, a midva sva verjela eden v drugega in najine ideje. Vedela sva, da nama bo enkrat uspelo, a nisva vedela, kaj nama bo uspelo, zato sva se samo prepustila toku.

Ali vam je bilo v pomoč dejstvo, da izhajate iz podjetniške družine?

Pogosto me zmoti, ko slišim, da je bilo meni vse položeno na pladenj. Meni nikoli na moji lastni poslovni poti ni bilo nič položeno na pladenj. Dokler se nisem začela ukvarjati s fitnesom, sem delala v očetovem podjetju in bila za opravljeno delo tudi plačana. S Tilnom sva si vedno želela lastno podjetje in danes sem zelo ponosna, saj lahko rečem, da sva midva sama tista, ki sva vse to ustvarila.

Ko prihajaš iz podjetniške družine, seveda vidiš, koliko truda je treba vložiti, da nekaj dosežeš. Zavedaš se, da dosežki ne padejo z neba, in svojemu očetu se nedvomno lahko zahvalim za delovne navade, ki mi jih je privzgojil. Ko pa sva se s Tilnom podala na svojo pot, je bilo vse odvisno samo od naju in od tega, koliko svojega časa sva pripravljena vložiti v idejo, ki jo imava v glavi. Ja, bilo je težko. No, pa saj so vsi začetki težki, kajne?

Prvi najin posel je bila izdaja in prodaja e-knjig z nasveti in treningi za izvajanje vadbe doma oz. v fitnesu. Sama sva jih pisala več kot pol leta, ob tem pa zbirala in prebirala članke ter vso ostalo literaturo. Začetno investicijo, tj. postavitev spletne strani in snemanje vsebine, sva pokrila z najinima takrat še študentskima plačama. Ko so se e-knjige začele prodajati, sva naletela na zelo dober odziv. Kupci e-knjig so bili zelo zadovoljni, dober glas se je širil … In prodaja najinih prvih e-knjig nama je prinesla kapital za nadaljevanje. Ključna za uspeh je bila najina vztrajnost in vsak uspešen projekt nama je dal motivacijo za nadaljevanje. Vse je potekalo postopoma in po zmožnostih.

Očitno imata nos za podjetništvo in v pravem času ponudita pravo stvar. Ko je recimo prišla epidemija koronavirusa, na katero nihče ni bil pripravljen, ste vi že imeli pripravljen program. Ali vam je pri razcvetu Fit akademije “pomagala” tudi epidemija?

Naš program je bil dobro razvit že pred epidemijo in smo lahko nemoteno nadaljevali z delom, saj smo imeli v naši bazi že več tisoč ljudi, ki so sodelovali v Športnem poletju s Patricio leta 2018 in dveh Fit izzivih leta 2019, nekaj pa še od prej od prodaje e-knjig. Epidemija je ogromno pripomogla k porastu in razvoju naših programov predvsem zato, ker je spremenila navade posameznikov. Fitnesi so bili zaprti, ljudje so začeli trenirati doma in ti vzorci so tudi po koncu epidemije ostali nespremenjeni. Ljudje so se navadili trenirati doma. To je luksuz, nikamor se ni treba voziti, se preoblačiti itn., ampak v udobju lastnega doma opraviš trening, kadar ti ustreza.

Le še nekaj dni pa vas loči tudi od datuma še ene velike prelomnice v vašem življenju, rojstnega dneva sina Taia, ki bo 3. februarja star eno leto. Kako bi opisali prvo leto? Kako je materinstvo spremenilo vaše življenje?

To leto je najlepše leto, saj otrok prinese ljubezen, ki je besede ne morejo opisati … Ko nekoga gledaš in se ti zdi, da ti bo počilo srce, tako ga imaš rad. Hkrati pa je bilo leto za mene zelo zahtevno, saj nisem bila materinskem oz. starševskem dopustu, tako da sem morala ves čas loviti ravnotežje med delom in družino. Ni bilo lahko, a mislim, da nama je obema s Tilnom več kot super uspelo.

Kako je, ko gre Patricia Pangeršič na sprehod ali v trgovino? Ali kdaj pogrešate anonimnost izpred let?

Čase anonimnosti pogrešam samo, ko se grem zabavat. Včasih si želim, da bi šla lahko ven in se zabavala brez vseh pogledov, kaj delam, kaj pijem, kaj se dogaja. To so trenutki, ko pogrešam zasebnost. Na splošno pa me ne moti oz. sem vesela, ko me dekleta ustavijo in ogovorijo. Pred časom me je punca objela sredi trgovine in se mi zahvalila za vse. In ravno to je tisto, kar mi daje motivacijo za nadaljnje delo.