Nisem na nikogaršnji strani, sem proti pobijanju ljudi

Od kod prihajate?

Prihajam iz Sirije. V Slovenijo sem prišel leta 2004, ko sem dobil delovno vizo kot kuhar. V Siriji sem 25 let delal kot kuhar, najprej ob študiju. Sprva sem delal v Ljubljani v okrepčevalnici Falafel, kasneje pa 7 let v Kamniku v kiosku Falafel. Na Centru za izobraževanje Cene Štupar sem pridobil naziv pomočnik kuharja. Sedaj sem 2 leti in pol brezposeln. Iščem službo, a je ne najdem. V najem bi rad vzel lokal, kjer bi ponudil arabsko kuhinjo, a v tem trenutku je to nemogoče, saj nimam denarja. Sem prvi arabski kuhar v Sloveniji, naredil sem veliko arabskih večerov z arabsko kuhinjo in programom, in sicer po raznih hotelih ipd. Poleg tega pripravljam arabsko hrano tudi za rojstnodnevne zabave, poročna slavja in ostala večja, pa tudi manjša srečanja. Vodil sem tečaje arabske kuhinje. Ljudem je všeč moja hrana, vedno vse pojejo, so navdušeni, še posebej nad mojo dekoracijo. Nisem pa samo kuhar, po izobrazbi sem arhitekt, tako da s tem znanjem delam res umetelne dekoracije. Sem poročen, tudi žena prihaja iz Sirije, tudi ona je brezposelna, imava tri otroke, vsi trije so rojeni v Sloveniji. Najstarejši Mohamed ima 10 let, mlajša dvojčka, fantek in punčka, pa sta v drugem razredu.

Kje ste živeli v Siriji?

Živel sem v Damsku oz. okolici Damaska. Sedaj je moj dom, blok, v katerem sem živel in kjer je živelo 70 ljudi, prazen, saj je nanj padla bomba in je porušen do tal.

Pred štirimi leti je šla žena z otroki v Sirijo, tam so bili eno leto, želel sem, da bi se naučili arabskega jezika in življenja. Odšli so tudi zato, ker je Sirija cenejša za življenje kot Slovenija. Vmes sem jih obiskal tudi sam. Mesec kasneje, ko sem se vrnil, so po radiu in televiziji začeli poročati o velikih težavah v mojem mestu. Klical sem, klical sem 100-krat, žena je ta čas živela v bloku pri moji mami in bratu, stanovanje imata v istem bloku kot sam. Kličem … kličem … nihče se ne javi. Kasneje mi je brat povedal, da je bomba padla na mamino stanovanje, porušil se je balkon, ena soba je bila popolnoma uničena. Hvala bogu, da so se sorodniki in žena, ko so slišali, da padajo bombe, umaknili v bratovo stanovanje, ki je bilo v nižjem nadstropju. Otroci so jokali, strah jih je, bili so utrujeni. Ko so zaspali, je padla še ena bomba na sosednji blok. Ko sem to slišal, sem naročil, naj žena takoj kupi karte in pride v Slovenijo, naj ne čaka v Siriji. Srečno so se vrnili v Slovenijo. Tudi karte so bile takrat še po normalni ceni, tj. 2100 evrov za 4 ljudi v eno smer, sedaj so veliko dražje.

Kakšno je mesto Damask oz. kakšno je bilo pred vojno … gre za ogromno mesto v primerjavi z Ljubljano, sploh pa Kamnikom.

Damask je zelo lepo mesto. Samo Damask ima 8 milijonov prebivalcev, torej 4-krat več kot cela Slovenija. To je največje mesto v Siriji, eno izmed najstarejših mest na svetu. Ljudje so zelo prijazni, veliko pomagajo. Primer: če ste turist v Damasku in vstopite v lokal in povprašate po napotkih za pot, bo lastnik zaprl lokal in vam pomagal, pokazal, kam morate iti.

Kako vam je bilo, ko ste prišli v Slovenijo, ki je toliko manjša?

Damask je po pokrajini blizu Ljubljani in Sloveniji. Ima gore, poleti je vreme podobno, no, pozimi niti ne. V Siriji lahko hitro najdeš službo. Sistem je popolnoma drugačen kot v Evropi. Npr. lahko imam svoj lokal in šele po enem letu uredim papirje in ostalo, medtem ko v Sloveniji to ni mogoče. Vse je treba imeti urejeno prej. Sicer pa mi je v Sloveniji všeč, Slovenci so prijazni, prijateljski, a vseeno kanček zaprti. Ko sem prišel sem kot kuhar arabske kuhinje, je bilo to nekaj novega, npr. starejši ljudje so dolgo časa rabili, da so sprejeli mojo kuhinjo, tudi če sem jim kakšno stvar ponudil zastonj, niso hoteli vzeti. Sedaj pa se je tudi ta kuhinja prijela, ljudje so jo sprejeli, všeč jim je.

Kakšni se vam zdijo Slovenci, kakšne so kulturne razlike?

Ko sem hodil v šolo v Siriji, smo se pri geografiji učili o Alpah. Sedaj pa živim v Alpah. (smeh) Tudi prijateljem v Siriji razložim – se spomnite, kako so nam učitelji razlagali, kako lepe so Alpe – no, sedaj pa živim tu. Lepo je, narava je lepa in čista, zrak je čist, čista so mesta, vse je urejeno. Ko grem na obisk v Sirijo, tudi moji otroci, ko hodimo po sirskih ulicah, poberejo smeti in gledajo, kam naj jih odvržejo. In ne najdejo koša za smeti. (smeh) Ljudje veliko pomagajo, so prijateljski, imam veliko prijateljev Slovencev. Nimam težav z ljudmi. Tudi žena ne, ki nosi hidžab. Pred desetimi leti jih sicer ni bilo veliko, ki bi ga nosile, sedaj pa veliko ljudi pristopi in mi reče, da je žena lepa, da ima lep hidžab. Vedno povem, da je to islam, žena je muslimanka. Slovenci so na splošno zelo spoštljivi.

Imate v domovini še družino, prijatelje?

Ja, imam. V Siriji je moja mama, pet bratov in sestra. Rad bi videl svojo mamo, nisem je videl že 4 leta. Želel sem ji pomagati, da bi prišla v Slovenijo, z njo mora priti brat ali sestra, saj je stara 85 let. Žal jim ne morem pomagati, obrnil sem se na Občino, Ministrstvo za zunanje zadeve, a brat mora dobiti vizo. Lahko pride kot begunec. Sestra dela kot učiteljica, brat dela na letališču, eden je električar, drugi je lesar, tretji dela kot reševalec v bolnici, četrti pa na fitnesu. Vsi stanujejo v okolici Damaska. Damask se je v teh časih zelo podražil, najem dvosobnega stanovanja stane 70.400 lir, to je 300 evrov, ampak to je v Siriji zelo velik denar. Ker je vojna, je vse dražje … stanovanja, hrana, obleka, vse. Zaradi vojne so se ljudje iz centra Damaska preselili na obrobje.

Se kaj slišite z mamo in ostalimi sorodniki? Veste, kako so?

Seveda, vsak teden se slišimo. Ampak signal je slab, pogovori so dragi. Ravno včeraj sva govorila z mamo. Se živi, življenje ni dobro, ampak so živi. Živi v mestu, v katerem je Bashar al-Assadova vojska. Tukaj je bolj mirno kot drugod. Nimajo elektrike, vsak dan pride elektrika samo za dve uri, enako je z vodo. Hrana je draga, ne morejo priti do nje. Pred tremi tedni je Svobodna sirska armada ustrelila vojaka vladne vojske. Zato so zaprli cesto, tako da nihče ne more v mesto ali iz njega. Mesto je zaprto.

Bodo prišli v Slovenijo?

Ne, najbrž ne. Za pot do Slovenije potrebujejo od 5 do 7 tisoč evrov na osebo. Ampak nimajo tega denarja. Živijo slabo, ampak vsaj živi so.

Ste po veroizpovedi musliman?

Da, sem musliman. Sem samo musliman. Delitev islama oz. nastrojenost enih muslimanov proti drugim je umetno ustvarila Amerika. Tukaj v Sloveniji imam pet zelo dobrih prijateljev, ki so šiiti, sam sem sunit in se odlično razumemo. Dobivamo se vsak bajram. Sam ne razlikujem med šiiti in suniti, za mene je vse isto. Ni mi všeč, da se pobija ljudi, ni mi všeč vojna. V Siriji sem živel 33 let, bil je mir, delal sem, imel sem dom, imel sem vse. Nisem bil bogat, ampak življenje je bilo dobro.

Imate stike s kom, ki prihaja v Evropo?

Ne, ne poznam nikogar izmed ljudi, ki sedaj prihajajo v Slovenijo in Evropo. Poznam pa Arabca, ki ima slovensko državljanstvo, njegova mami je Slovenka. Je prevajalec. Pomaga beguncem. Ponudil sem mu svojo pomoč, lahko npr. brezplačno kuham arabsko hrano za njih, npr. v azilnem domu, potrebujem samo sestavine ali denar za sestavine. Ideja mu je bila všeč, a še vedno čakam, da me pokličejo.

V medijih se pojavljajo različne teorije o begunskem valu. Imate vi kakšno svojo razlago?

Večini ljudem ni všeč, da morajo zapustiti svoj dom, da morajo zapustiti Sirijo. A zaradi vojne in težav odidejo. Sam nisem niti na strani Basharja al-Assada niti na strani upornikov, sem enostavno proti pobijanju ljudi. Moj dom je porušen. Zakaj? Imam soseda, ni hodil v šolo, ne zna pisati, brati, ampak Svobodna sirska armada mu je dala orožje in sedaj je vodja v njej. Poskušal je ustreliti helikopter predsednikove vojske, ta je vrgel bombo na naš blok. To je velika težava … vojska se skriva med običajnim prebivalstvom, ki nastrada. Tudi al-Assadova vojska pobija nedolžne ljudi. 70% Sirije je ena sama katastrofa. Sprašujem se, koliko let bomo potrebovali, da se poberemo … 20, 30 let … ne vem. V Siriji ni družine, v kateri ne bi bilo nekoga … brata, sestre, otroka, starša … ki je umrl med to vojno. Je ni. Brat moje mame, moj stric, mrtev, moj bratranec, 13 let, mrtev – pa sploh ni sodeloval v vojni. Drug bratranec je šel po kruh in se ni vrnil. Mrtev. To je grozno. Zakaj …?

Kaj pa vi mislite, zakaj? Kaj je glavni povod?

Povod sta nafta in zemeljski plin. Sirija ima najboljšo nafto na vsem svetu, tudi zelo poceni. Na eni strani so Amerika, Izrael, Evropa in Savdska Arabija, na drugi strani pa Rusija, Iran in Kitajska. Vse te države počasi ubijajo Sirijo, sedaj pa se je v konflikt vključila še Rusija, ki bo Sirijo popolnoma dotolkla. Sirije ne bo več. Vojna ni med Sirci. Če bi šli ta trenutek v Sirijo in prebivalce povprašali po mnenju, bi vam še vedno večina odvrnila, da podpirajo al-Assada, saj se bori za njih. Pod njegovo vlado je bilo vse normalno, živeli smo, delali smo. Torej, po mojem mnenju je še vedno bolje živeti pod diktatorjem in biti živ kot pa živeti kot suženj ljudi, držav, ki jih ne poznaš. Veliko ljudi je namreč v sirsko vojno prišlo iz Makedonije, Afganistana, Bosne, Savdske Arabije … in ubijajo Sirce. Znanec, Slovenec, po rodu iz Bosne, je šel v sirsko vojno. Po dveh, treh mesecih se je vrnil. Vprašal sem – kaj si odkril v Siriji. Povedal je – pridružil sem se Svobodni sirski armadi, ukazali so mi, naj ustrelim skupino ljudi, saj naj bi bili pripadniki al-Assadove vojske. – Niso jih mogli ubiti, streljali so v zrak, nekaj pa so jih vzeli s seboj kot ujetnike. Vprašali so jih, če so suniti ali šiiti. Ujetniki so odvrnili, da so suniti. Ne bodo ubijali sunitov, so se odločili.

Velik problem v Siriji je tudi to, da si primoran zavzeti eno stran. Ženina sestra je imela dva otroka, eden je bil v Assadovi vojski, drugi, star 13 let, v šoli. Slednjega so ujeli – če tvoj brat ne bo prestopil na našo stran, ga bomo ubili. To je povedal svojemu bratu. A on ne more zapustiti Assadove vojske, potem ga bodo ubili oni. Po nekaj tednih je družina izvedela, da je umrl.

Kakšno je vaše mnenje o predsedniku Basharju al-Assadu?

Pred vojno mi je bil všeč. Veliko je naredil za Sirijo, v prvi in drugi razred osnovne šole je uvedel obvezno učenje angleškega in francoskega jezika, šole je opremil z računalniki … skratka, naredil je veliko stvari, ki jih njegov oče pred tem ni. Ampak ko je začel vojno z lastnimi ljudmi, sem ga zasovražil.

Vojne v Siriji še dolgo časa ne bo konec, kajne? Zdaj traja 4 leta.

Ko bosta šli Rusija in Amerika daleč stran, takrat bo končana vojna. Nikoli.

Gre za največjo humanitarno tragedija 21. stoletja. Polovica prebivalstva se je razselila … v bližnje države, Libanon, Jordanijo, Turčijo, Irak, sedaj pa tudi naprej v Evropo. A ljudje se ne zganejo, celo več – veliko ljudi v Sloveniji bi tudi pri nas sezidalo zid kot na Madžarskem. Zakaj se ne zganemo, po vaše? Smo popolnoma otopeli? Kako se počutite ob tem odnosu ljudi do vaših rojakov?

Jokam. Sirski ljudje smo v preteklosti veliko pomagali. Ko je bila vojna v Iraku, je milijon in pol Iračanov prišlo v Sirijo, odprli smo jim svoja srca in domove. Enako se je zgodilo, ko je bila vojna v Libanonu. Sedaj pa pri poročilih vidim … Libanonci, Jordanci, pomagajo, a želijo poslati Sirce iz svoje države, pustijo jih živeti na cesti.