Za vsako bolezen rož’ca raste, so rade dejale naše babice. Tista, ki pozna prav vse rož’ce, je Domžalčanka Metka Klemenc. Zelišča jo zanimajo in navdušujejo že vse življenje, še bolj poglobljeno pa jih preučuje zadnjih dvajset let. Veseli jo, da tudi v današnjem hitrem tempu življenja ljudi še zanima tovrstno ljudsko znanje, a hkrati opozarja, da je tudi pri nabiranju in vzgoji zelišč ter njihovi uporabi ključno spoštovanje narave. »Ne ropajmo narave in naberimo le toliko, kot zares potrebujemo,« pravi vitalna 76-letnica, ki besede dolgčas v svojem življenju ne pozna.
Dobivava se po vaši uri orientalskega plesa pri KUOD Bayani? Koliko časa že plešete in kako ste začeli?
Začela sem pred dvema letoma, ko sem videla lepo reklamo s povabilom k vpisu. Na fotografiji so bile tudi starejše gospe, zato sem se odločila poskusiti. Če bi vedela, da se lahko v orientalski ples vključimo tudi starejši, bi se zanj odločila že prej. To je taka elegantna telovadba. Zelo uživam na vajah, imamo se luštno. Čeprav sem bolj nerodna, bom vztrajala. (smeh)
Mnogi vas sicer poznajo kot zeliščarico. Kaj pa orientalska zelišča, vas tudi ta navdušujejo, jih poznate?
To so bolj začimbe, seveda so nekatere zelo znane, sicer pa imam sama na splošno raje zelišča, ki rastejo pri nas. V Sloveniji imamo tako bogato naravo. Pri nas uspeva približno 3600 samoniklih rastlin. Za primerjavo naj omenim Veliko Britanijo, ki je tako velika, pa tam uspeva le 800 rastlinskih vrst. Zelišč, tistih, ki so registrirana, znana in jih uporabljamo, je v Sloveniji približno 500. To je veliko in v to številko še niso vštete začimbe, ki jih je približno 109.
Kako ste se začeli ukvarjati z zelišči?
Z zelišči se ukvarjam že od otroških let, saj so se z njimi ukvarjali oz. jih poznali in nabirali že moji starši. Nekaj znanja sem pridobila od njih, sicer pa me to področje zanima že vse življenje. V zadnjih 20 letih, odkar sem upokojena, pa me je ta konjiček popolnoma osvojil. Imam vso literaturo, kar jo je v zvezi z zeliščarstvom, tako slovensko kot tujo. Med slednjo predvsem hrvaško. Ves čas berem, se učim, spremljam novosti in smernice, delam povzetke … Ker vodim zeliščarske tečaje, moram biti na tekočem.
Ali ste kdaj razmišljali, da bi napisali knjigo o zeliščih, ki bi vsebovala vse vaše znanje in ugotovitve?
Ne. (nasmeh) Pisanje mi ne gre od rok, sicer pa je priročnikov že tako ogromno. Za moje tečajnice imam napisane osnove, a vedno poudarjam, da je teorija ena plat, druga pa izkušnje, ki pridejo z leti nabiranja in vzgajanja zelišč.
Koliko časa že vodite tečaje?
S tečaji sem sicer začela pred dvajsetimi leti v Društvu Lipa, zdaj pa jih že nekaj časa izvajam v Turističnem društvu Jarše-Rodica. Naval je velik, saj tovrstne teme ljudi zadnja leta spet bolj zanimajo. Zanimanje opažam tudi med mlajšimi, tako da sem prav presenečena in vesela. Na splošno ne maram velikih skupin, zato je v eni skupini največ pet oseb. Tako ni preveč hrupno in se lahko posvetim vsaki tečajnici posebej. Trajanje tečaja vedno prilagodim željam in interesom tečajnic, kaj bi rade vključile in kaj bi se rade naučile. Tečaj je sestavljen tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. Prvi je nujen; če na primer obravnavamo izdelavo kreme, moramo ponoviti zgradbo kože, osnovne informacije o sestavinah, ki jih je danes ogromno. Pri meni je vse naravno, nič kemije! Po koncu tečaja so udeleženke samostojne, a vedno jim pustim mojo telefonsko številko, da me lahko pokličejo in še kaj vprašajo.
Poučevanje vam ni tuje, saj ste bili učiteljica kemije na osnovni šoli. Ste imeli radi svoj poklic?
Ja, rada sem bila učiteljica. Najprej sem učila na šoli v Mostah pri Komendi. Šola je bila lepa in ne bi nikoli odšla, a ko se je začel povešati strop pod telovadnico, kjer so bile učilnice, so ostali učitelji začeli zasedati mojo učilnico, kjer sem imela vse pripravljeno za poskuse. To me je motilo, zato sem odšla na Osnovno šolo Venclja Perka. Že med poučevanjem na tej šoli sem imela krožek o zeliščih. Sploh učenke je ta tema zelo zanimala, saj smo obravnavale izdelavo kreme in mazila.
Kemijo imam še vedno rada. Bila sem študentka dr. Aleksandre Kornhauser, ki me je dobro preparirala, za kar sem ji hvaležna. Bila je stroga, ampak taka je morala b