Mateja Aleksandra Kegel je rojena Domžalčanka, specialistka za marketing, ki zna uresničevati svoje številne ideje, projekte za dušo, kot jim pravi sama. Pred sedmimi leti je obiskala sobo pobega (t.i. escape room) v Ljubljani in že čez dva meseca odprla svojo lastno. Prva v Domžalah, je bila posvečena Nikoli Tesli, njenemu vzorniku in kriminalki Recept za popoln umor, ki jo je napisala sama. Nadaljevala je v Kamniku, kamor je prišla na povabilo Zavoda za turizem in šport, ter v Ljubljani. V času omejitev zaradi koronavirusa je morala vse zapreti, a ji je projekt Interreg Podonavje – CINEMA preko razpisa Kamnik, moje podjetniško mesto ponovno dal polet za odprtje podjetja Energy Escape room v Kamniku.
Z Energy espace room želite ljudem ponuditi drugačno preživljanje prostega časa, brez telefona. Povejte več o zgodbi, ki jo s svojimi sobami pišete v Kamniku. Zakaj ste si izbrali ravno Kamnik in Šutno?
Kamnik sem izbrala, ker ima neko posebno dušo. Sprva je bil izziv najti prostor, a na koncu sem ga našla v prostorih bivše videoteke Metulj, kjer je bila kasneje tudi knjigarna Sanje.
Naš Energy escape room sestavljata dve sobi. V sobi Urok grofice Veronike obiskovalci spoznajo Veronikino zgodbo. Cilj je rešiti Veroniko, da bi ponovno oživela mesto Kamnik in staro mestno jedro. Pri zgodbi generala Maistra udeleženci spoznavajo njegovo mladost, družinsko drevo in rešujejo skrivnosti. Za začetnika je zagotovo bolj primerna Veronikina soba.
K nam so vabljeni tako pari kot tudi družine, skupine prijateljev in podjetja, celo šole. Igra pa ni zanimiva samo za igralce, ampak tudi širše, saj je zanimivo opazovati igro vlog, ki se razvija med raziskovanjem sobe pobega. Tako lahko za podjetja analiziramo, kdo je vodja in kdo je bolj analitične narave. Med samo igro ljudem pomagajo naši vodje igre, če potrebujejo pomoč, saj je naš cilj, da iz sobe pobega vsak odide zadovoljen in postane ljubitelj tovrstne aktivnosti. Ljudje med igranjem in po uspešnem zaključku dobijo posebno energijo, ki še dodatno podkrepi naše ime in zato se našim sobam pobega reče Energy Escape room.
Kje ste pridobivali podjetniška znanja? Kakšna je bila vaša poklicna pot?
Vedno sem imela srečo, da so ljudje videli potencial v meni in mi ga pomagali razvijati, pogosto sem se odzvala povabilu k sodelovanju. Ljudje so na tej poti postajali moji mentorji. Svoje profesionalne izkušnje sem začela dobivati kot 15-letno dekle pri lokalnem časopisu Domžalsko-Kamniške novice, pri sedemnajstih pa sem postala tudi novinarka Sportskih novosti. Bila sem tudi urednica Slamnika. Vedno sem rada pisala. Med drugim sem avtorica in soavtorica več kot 20 knjig, vse razen ene sem izdala v samozaložbi, saj mi je všeč, da imam lahko celovit nadzor nad procesom. Pri izidu knjig sem pomagala tudi drugim – kot urednica ali z nasveti. Pisala sem že o rejništvu, o podjetništvu in o številnih drugih temah, med mojimi knjigami so romani za odrasle, kriminalke za mladostnike in otroške knjige. Organizirala sem že več kot 350 dogodkov, s prijateljem Gašperjem pa sva pred leti prišla tudi na idejo za Pohod ob reki, ki povezuje, ga predstavila odločevalcem in je danes zrasel v čudovit projekt! O podjetništvu sem veliko brala, med knjigami, ki so se me najbolj dotaknile pa je zagotovo knjiga Pojej živo žabo Briana Tracyja, ki govori o tem, da moraš naprej narediti najtežjo stvar. Sicer pa sem podjetnica že 15 let, toliko let je namreč letos minilo od ustanovitve mojega podjetja, ki je ves čas delovalo neprekinjeno, ne glede na projekte.
Trenutno zaključujem še magistrski študij na Fakulteti za Management, kjer se usmerjam v pripravo magistrske naloge na temo vpliva sob pobega na posameznika. Letos pa sem tudi zaključila Executive MBA študij na ameriški fakulteti Quantic school of business and technology s specializacijo iz startup podjetništva, blockchaina in strateškega razmišljanja. Podjetništvo me spremlja na vsakem koraku – izobraževanja in življenja.
Imate polno energije in zagona. Kakšni so vaši cilji za prihodnost? Kam želite prepeljati sobo pobega?
Najprej si želim, da moj projekt Energy escape room postane dovolj močan, da bo deloval ne glede na zunanje dejavnike in bo uresničeval moje poslanstvo – dati zaposlitev mladim. Zelo se zavedam pomena besed, ki mi jih je položila mentorica v projektu Cinema – Marjana Majerič: »Enkrat je dovolj projektov za dušo in je treba poskrbeti zase«. Moja želja je razširiti ponudbo svojih sob pobega, kar bomo naredili že to jesen, tudi s pomočjo sredstev, ki smo jih za področje razvoja turizma na razpisu osvojili v občini Kamnik. Naš cilj je postaviti mobilni escape room na temo Kamnika in kamniških znamenitosti. To bi mi omogočalo potovanje po vsej Sloveniji in predstavljanje kamniških znamenitosti, kot so Rudolf Maister, Veronika, Terme Snovik … To predstavlja tudi sobo pobega na prostem, ki se lahko izvaja ne glede na zunanje dejavnike, kot smo jim bili priča v zadnjih dveh letih. Eden izmed projektov, ki jih želimo uvesti že to jesen, je produkt, kjer bi turisti prišli z vlakom v Kamnik, si tu ogledali znamenitosti in se ustavili v naši sobi pobega. Šolam bi rada ponudila kombinacijo naše sobe pobega in obiska muzeja Rudolfa Maistra. Z mojo ekipo želimo ustvarjati doživetja in ponuditi nekaj novega.
V načrtu je tudi organizacija delavnic za mlade, kjer bi se mladi naučili postavljati escape room. Izvedli bi celoten projekt od vodenja do izdelave kreative in marketinga ter tako pridobili mnogo izkušenj ob pomoči naše ekipe. Verjamem, da je to za vsakega mladega odlična odskočna deska za življenje, kar smo videli tudi že v programih, kjer sem v srednjih šolah in na fakulteti sodelovala kot mentorica prav v tovrstnih programih dijakov in študentov. Rada bi tudi zaposlila nove sveže moči v svojem podjetju. Verjamem, da mi ciljev nikoli ne bo zmanjkalo.
Pomembno je, da si vsak izmed nas zna tudi odpočiti. Kaj radi počnete v prostem času?
Izredno rada potujem, do svojega 40. leta starosti si želim obiskati 40 držav. Lahko rečem samo, da sem na dobri poti do uresničitve zadanega cilja. Seveda pa sem v prvi vrsti mama 8-letne deklice, ki mi zadnji dve leti in pol lepša življenje ter z mano deli tudi veselje do potovanja. Imava posebno vez, ne samo, da hodiva po skupni življenjski poti, temveč jo tudi zastavljava skupaj, in kar je najpomembneje, vsak dan si vzamem najmanj dve kakovostni uri samo zanjo (ko je le možno, z veseljem več!) – to pomeni, da je takrat ona v središču pozornosti, vse ostalo pa lahko počaka. Vedno si je treba znati vzeti odmor.
V Kamniku se s pomočjo Občine trudijo postaviti okolje, spodbudno za podjetništvo. Kakšno pomoč ste dobili preko projekta Cinema, ki nagovarja pogumne, kreativne in inovativne podjetnike, ki želijo s svojimi storitvami prispevati k obuditvi in razvoju starega mestnega jedra ?
Brez pomoči projekta bi moje sobe pobega skoraj zagotovo ostale zaprte. Naprej so me poklicali iz RRA LUR, če bi sodelovala in takrat sem bila še zelo pod vplivom zadnjih dveh »koronskih« let, ko je bila naša dejavnost v Sloveniji enostavno spregledana in med zadnjimi aktivirana. To smo opozarjali tudi v okviru Gospodarskega interesnega združenja Escape Room, katerega člani smo.
A pozitivnih afirmacij in spodbud s strani Gospodarske zbornice, RRA LUR in kamniškega KIKštarterja je bilo preprosto preveč, da bi lahko kar odnehali. Tako smo se prijavili na razpis v okviru programa Cinema, kjer smo bili izbrani med tremi podjetji, v okviru razpisa pa nam financirajo določen del marketinških aktivnosti, pomagajo z nasveti, promocijo in seveda mentorstvom – sploh slednje se je izkazalo kot naravnost čudovito in učinkovito! Marjana Majerič, ki je prevzela to vlogo, je sicer direktorica Osrednjeslovenske gospodarske zbornice in zelo aktivna deležnica slovenske startup scene. Pokazala mi je pot, kako uresničiti moje številne ideje, ki včasih ostanejo neuresničene. Sem pa dobila nov zagon tudi na 2. turističnem startup vikendu, ki so ga organizirali Zadruga KIKštarter, Podjetniški klub Kamnik in Zavod za turizem in šport Kamnik. Na tem mestu moram tudi pohvaliti zadrugo Kikštarter, kjer imajo resnično odprta vrata, posluh in vedno ponudijo mladim podjetnikom pri njihovih izzivih.
Iskreno lahko rečem, da Kamnik postaja okolje, kjer podjetniške ideje uspejo. Čutim, da podjetništvo razumejo tudi na Zavodu za turizem in šport ter na Občini. Da je res tako, dokazuje tudi njihov angažma pri oživljanju Šutne, saj že dlje časa aktivno iščejo načine in poti, kako v ta del mesta pripeljati novo energijo, nove podjetnike.
Kakšne podjetniške priložnosti še vidite v Kamniku?
Pred kratkim že dobila vprašanje, kakšen center Kamnika si želim videti čez pet let. In moj odgovor je bil naslednji: čez pet let želim, da je stari del Kamnika mesto polno življenja, kjer se ljudje radi sprehajajo in imajo kaj početi. Želim, da se ustavijo in obiščejo majhne butične trgovinice z lokalno ponudbo in zanimivimi prostočasnimi programi ter da se usedejo v prijetne lokale. Želim, da postane Šutna živahna in odprta za vse generacije. V takem okolju bomo tudi mi, podjetniki, z veseljem ustvarjali. Vsekakor imajo na Občini še veliko potenciala za izboljšave, začenši z ustvarjanjem prostora, kjer bodo ljudje lahko preživeli več časa, kot se samo sprehodili mimo, kjer se bodo ljudje radi ustavljali in doživljali življenje.
Imate kakšne nasvete za mlade podjetnike?
Če imate idejo, v katero verjamete, poiščite mentorje in se ne bojte tvegati. Predvsem je to enostavno, ko ste mladi in brez obveznosti. Morda vam ne bo uspelo prvič, a enkrat vam bo. Ne pozabite, ideja brez izvedbe ostane samo ideja. Najdite si mentorje, v KIKštartarju vas čaka spodbudno podjetniško okolje. Za vsak projekt potrebujete cilje in vizijo, a ni treba ves čas izumljati nečesa novega, lahko zgodbo zapeljete tudi tako, da uspešen projekt ali produkt iz tujine pripeljete v domače okolje. Ne bojte se tvegati – bodite drzni!
 v Ljubljani in že čez dva meseca odprla svojo lastno.){kind=link}