sobota, 20 aprila, 2024
2.1 C
Kamnik
2.1 C
Kamnik
sobota, 20 aprila, 2024
2.1 C
Kamnik
sobota, 20 aprila, 2024
2.1 C
Kamnik
sobota, 20 aprila, 2024
DomovPogovoriPeter Ložar: Leto 2023 bo v znamenju gradnje športne dvorane

Peter Ložar: Leto 2023 bo v znamenju gradnje športne dvorane

Čestitke za ponovno izvolitev. Na volitvah ste prejeli kar 81,16 % glasov, tudi Lista za trajnostni razvoj Trzina je dobila 7 od 13 mandatov za občinski svet. Kako komentirate takšen rezultat?

Hvala. V naši listi smo se zelo trudili, saj nas je glede na veliko volitev v zadnjem obdobju in obilo referendumskega dogajanja skrbelo, da bo udeležba na volitvah slaba. Dejansko je bila slabša kot pred štirimi leti, ampak glede na ostale primerljive okoliške občine je bila kljub vsemu boljša, saj je bila čez 50 %. Dobra volilna udeležba se je pokazala predvsem pri uspehu naše liste, kar je pomembno, kajti s tem je za prihodnja štiri leta v občinskem svetu zagotovljena stabilnost.

Leto, ki je pred nami, bo polno izzivov. V kakšni kondiciji je občina Trzin, kako ocenjujete splošno stanje v občini Trzin?

Kar se tiče finančnega stanja, je Občina Trzin enako kot že vsa leta zelo stabilna. Smo brez dolgov. Pravzaprav imamo presežek, ki je že skoraj tako visok, da bomo v prihodnjem letu lahko izvedli naš največji projekt, tj. gradnjo večnamenske športne dvorane. Kar se tiče ostalih projektov, menim, da smo dovolj stabilni, da bomo lahko prebrodili zahtevne čase, ki so na vidiku. Trenutno je največji problem energetika, a Evropska unija in posledično tudi naša država naj bi umirili divjanje cen, kar bo stabiliziralo dogajanje. Bolj me skrbi, da se počasi bližamo recesiji, kar pomeni, da bodo prihodnja leta morda še bolj zahtevna, in sicer predvsem z ekonomskega stališča.

Ali se višanje cen zaradi vsesplošne draginje in posledic energetske krize pozna tudi pri poslovanju občine, predvsem seveda pri infrastrukturnih, gradbenih projektih?

Pri gradnji večnamenske športne dvorane se zagotovo pozna, saj se je projekt s predvidenih 4 milijone evrov podražil na več kot 5 milijonov. To je približno 20-odstotna podražitev, kar je v zdajšnjih okoliščinah v mejah normale. Ostale projekte smo zastavili tako, da smo ujeli še precej normalne cene. Trenutno sicer opažamo umiritev cen, za naprej pa glede na indekse predvidevamo, da se bodo cene stabilizirale. Lahko, da je tudi to že posledica prihajajoče recesije. Bomo videli, nemogoče je napovedovati, kaj se bo zgodilo. Zaenkrat kaže, da bodo cene bolj stabilne, kot so bile.

Kateri projekti so zaznamovali letošnje leto v vaši občini?

Med najbolj vidnimi je bila kolesarska povezava od Kamnika do Ljubljane. Potem so bili še klasični projekti, ki jih izvajamo vsako leto. Obnova infrastrukture je pri nas stalnica. Delamo konstantno in po načrtu. Vsako leto obnovimo eno ali dve ulici in s tem tempom obnavljamo infrastrukturo že vsa leta. Poleg tega smo zaključevali projekte LAS. V kulturnem domu so v celoti obnovljeni prostori, ki so namenjeni javnosti, obnovljena je streha, električna inštalacija, sanitarije, dvorana, oder, v prihodnjih letih nas čaka še ureditev zaodrja in zgornjih prostorov.

Dom zaščite in reševanja je bil sicer zgrajen že lani, a uradno smo ga odprli letos. Dom je zaživel in vsi uporabniki so zelo zadovoljni, kar je najbolj pomembno.

Poleg tega smo obnavljali infrastrukturo v Obrtno industrijski coni Trzin. Še pred ureditvijo kolesarske steze smo na celotnem spodnjem območju cone (od objekta “piramida” levo in desno) uredili glavne vode vodovoda oz. jih optimizirali, saj je bilo vkopanih še veliko starih povezav, ki smo jih zdaj uredili na novo. Investicija je bila vredna dobrih 100 tisoč evrov, a pri tej obnovi ni poanta v vrednosti, temveč v zahtevnosti izvedbe zaradi količine prometa v industrijski coni. Vsa dela je bilo treba natančno uskladiti, tako da v nobenem trenutku ni bil moten proces dela v industrijski coni, kamor se vsak dan pripelje približno 6000 avtomobilov. Vesel sem, da je bila celotna obnova izvedena brez večjih težav.

Kolesarska povezava od Kamnika do Ljubljane je dokončana. Že lani sva govorila, da v Trzinu niste najbolj zadovoljni s potekom, saj bi to povezavo raje imeli ob železniški progi. Ali je na tem področju že kaj novega ali boste morali počakati na gradnjo drugega tira?

Treba bo počakati na sprejetje državnega prostorskega načrta, ki predvideva gradnjo drugega železniškega tira, vanj je vključena tudi kolesarska povezava. Tukaj nimamo druge izbire, saj samostojno v območju državnega prostorskega načrta ne moremo nič narediti. Upam, da se bo kaj pospešilo, saj si naši kraji zaslužijo spodobno železniško progo. S tem bi rešili tudi veliko težav z jutranjo gostoto prometa na Mengeški cesti in navezavah v Trzinu.

Kateri projekti so načrtovani v letu 2023?

V letu 2023 bo prvi in največji projekt izvedba večnamenske športne dvorane ob osnovni šoli. Ta bo v prihodnjem letu zavzel večino našega časa, energije in financ, kar pomeni, da bomo ostale projekte nekoliko zavrli.

Potekale bodo tudi obnove ulic v Mlakah, kjer imamo še nekaj odsekov, ki so iz 70. let prejšnjega stoletja in so v zelo slabem stanju, tako da je skrajni čas, da jih uredimo. Potem moramo dokončati vse projekte LAS Za mesto in vas, enega smo tudi na novo prijavili za sofinanciranje, in sicer plezalni center. Za tega sicer še ne vemo, ali bo odobren ali ne, ampak dolgoročno bomo to poskusili urediti, saj bi radi v prostorih, ki so jih pred tem kot garažo uporabljali gasilci, imeli neko novo vsebino. Gre za objekt, ki mu v Trzinu pravimo “Kredarica”. Zdaj je prazen. Ker je na obstoječi plezalni steni ogromen interes, smo se odločili, da še tukaj postavimo balvansko steno. Če nam ne bo uspelo v tem razpisu, bomo kandidirali za sredstva v naslednjem, ki bo objavljen v 2023.

Gradbeno dovoljenje za večnamensko dvorano je pridobljeno. Kakšen bo časovni potek izvedbe?

Predvidevam, da bo pogodba z izvajalcema (SGP Graditelj Kamnik in Alfa Natura Mengeš), ki sta bila izbrana na razpisu, podpisana do konca leta. Potem se nekaj časa ne bo zgodilo nič, kajti objekt je montažen, kar pomeni, da bo skoraj v celoti izdelan v tovarni. Največji elementi bodo predvidoma pripeljani poleti, ko je šola zaprta. To bo ogromna konstrukcija in njen prevoz do končne lokacije po naših ozkih ulicah bo zelo zahteven. Simulacija kaže, da se bo izšlo, ampak bomo videli, kako bo v praksi. Kakšen drog ulične svetilke bo najbrž treba odstraniti … Balon s teniškimi igrišči bo odstranjen zgodaj spomladi, ko naj bi se začela pripravljalna dela. Nekaj zunanjih teniških igrišč bomo ohranili, tako da ta šport na tem območju v manjšem delu še vedno ostaja. Predvidoma v sredini poletja bo zelo intenzivno in hitro začel rasti skelet dvorane, a do odprtja bo trajalo še nekaj mesecev, saj so obrtniška dela in inštalacije v notranjosti precej bolj zamudna.

Zaključil se je projekt Marja. Kako boste nadaljevali z ohranjanjem in zaščito mokrišč?

V južnem delu Trzina imamo še eno območje, ki je pravzaprav še bolj divje, kot je območje Marje. Trudimo se, da bi skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor zavarovali tudi ta predel, tako da bi lahko ohranili posebne avtohtone vrste, ki so popolnoma specifične prav za to območje in jih je tu ogromno. Na ministrstvu imajo posluh, tako da bomo s tem nadaljevali, hkrati pa bomo seveda pozorni na evropske razpise in bomo poskušali poiskati še kakšno sofinanciranje.

Občina Trzin je v zadnjih letih z več projekti uspešno kandidirala tudi za evropska sredstva. Je poleg plezalne stene, ki ste jo že omenili, kakšen tak na vidiku tudi za leto 2023?

Kot sem omenil, za plezalno steno še ne vemo, če bo potrjena za sofinanciranje. Sicer pa trenutno zbiramo in pripravljamo različne ideje, s katerimi bi lahko kandidirali za evropska sredstva. Med njimi so take, ki bodo vključevale zaščito narave, potem načrtujemo virtualni center Ivana Hribarja, v katerem bi poskusili zbrati njegova dela, in zgodovinske poti Trzina, ki je bolj turističen projekt, pa še kaj se bo zagotovo našlo.

Seveda pa so razpisi za evropska sredstva tisto področje, kjer se lahko najdejo posamezniki oz. društva z dobro idejo in s sodelovanjem občine smo lahko uspešni pri marsikaterem projektu. Temu je LAS Za mesto in vas pravzaprav namenjen. Pri večini občin pobude prihajajo s strani društev. Pri nas tega ni bilo, zato smo kot občina prevzeli nekoliko večjo vlogo, a po drugi strani bi bilo škoda, da ne bi izkoristili teh sredstev, ki so na voljo. Izkušnje imamo, zato pozivam društva in posameznike z dobrimi idejami, naj se obrnejo na nas.

Sicer pa ste v Trzinu po poročanju 24ur od leta 2014 do 2020 počrpali za 1.270.705,49 evra evropskih sredstev, tj. 334,22 evra na prebivalca, kar v slovenskem merilu ni veliko. Bo v prihodnje storjeno kaj več za bolj uspešno črpanje evropskih sredstev?

Težko bomo naredili več, saj so sredstva pretežno namenjena nerazvitim delom naše države. Za vzhodno regijo naj bi veljal 85-odstotni delež financiranja, medtem ko naj bi bil v zahodni regiji ta delež okoli 40 odstotkov, pa še ta se deli glede na razvitost po delih. Občina Trzin je najbolj razvita slovenska občina, kar seveda pomeni, da smo zadnji glede na upravičenost do evropskih sredstev. Naši edini možnosti sta Dogovor za razvoj regij, kjer dobimo delež na prebivalca, in projekti LAS Za mesto in vas.

V zvezi s projektom večnamenske dvorane pričakujemo 20-odstotno sofinanciranje Eko sklada, kar je tudi evropski denar. V začetku prihodnjega leta naj bi bili objavljeni tudi razpisi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Upam, da bomo tudi tukaj dobili nekaj sredstev za gradnjo športne dvorane. Mislim, da imamo prednost pred ostalimi, saj imamo že pripravljeno projektno dokumentacijo in pridobljeno gradbeno dovoljenje.

Kaj pa kolesarsko-skejtarski poligon v športno-rekreacijskem parku Mlake?

Trenutno pridobivamo gradbeno dovoljenje. Pričakujem, da bi ga morali dobiti v začetku leta 2023, tako da bomo takrat tudi začeli z urejanjem. Ne vem, ali bo prvi na vrsto prišel prav poligon ali kaj drugega. Veliko bo namreč odvisno od financ. Če dobimo sofinanciranje ministrstva za športno dvorano, potem bomo lahko uredili marsikaj, sicer pa bodo nekateri projekti morali malo počakati. Zavedam se, da je kolesarsko-skejtarski poligon med mladimi zelo zaželen, zato se bomo potrudili, da bo urejen v doglednem času. Naj na tem mestu omenim, da smo podaljšali certifikat Mladim prijazna občina do leta 2025, s čimer smo se zavezali ohraniti nivo ukrepov s področja mladinskih politikih s ciljem generaciji mladih ponuditi varno in motivacijsko okolje za življenje in razvoj.

Voščilo občankam in občanom ob novem letu.

Vsem bralkam in bralcem Modrih novic ter seveda vsem občankam in občanom želim mirne in vesele praznike v družinskem krogu ter veliko zdravja in sreče v prihajajočem letu.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
2.1 ° C
4.5 °
0.9 °
88 %
1kmh
40 %
sob
12 °
ned
12 °
pon
9 °
tor
5 °
sre
7 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovPogovoriPeter Ložar: Leto 2023 bo v znamenju gradnje športne dvorane

Peter Ložar: Leto 2023 bo v znamenju gradnje športne dvorane

Čestitke za ponovno izvolitev. Na volitvah ste prejeli kar 81,16 % glasov, tudi Lista za trajnostni razvoj Trzina je dobila 7 od 13 mandatov za občinski svet. Kako komentirate takšen rezultat?

Hvala. V naši listi smo se zelo trudili, saj nas je glede na veliko volitev v zadnjem obdobju in obilo referendumskega dogajanja skrbelo, da bo udeležba na volitvah slaba. Dejansko je bila slabša kot pred štirimi leti, ampak glede na ostale primerljive okoliške občine je bila kljub vsemu boljša, saj je bila čez 50 %. Dobra volilna udeležba se je pokazala predvsem pri uspehu naše liste, kar je pomembno, kajti s tem je za prihodnja štiri leta v občinskem svetu zagotovljena stabilnost.

Leto, ki je pred nami, bo polno izzivov. V kakšni kondiciji je občina Trzin, kako ocenjujete splošno stanje v občini Trzin?

Kar se tiče finančnega stanja, je Občina Trzin enako kot že vsa leta zelo stabilna. Smo brez dolgov. Pravzaprav imamo presežek, ki je že skoraj tako visok, da bomo v prihodnjem letu lahko izvedli naš največji projekt, tj. gradnjo večnamenske športne dvorane. Kar se tiče ostalih projektov, menim, da smo dovolj stabilni, da bomo lahko prebrodili zahtevne čase, ki so na vidiku. Trenutno je največji problem energetika, a Evropska unija in posledično tudi naša država naj bi umirili divjanje cen, kar bo stabiliziralo dogajanje. Bolj me skrbi, da se počasi bližamo recesiji, kar pomeni, da bodo prihodnja leta morda še bolj zahtevna, in sicer predvsem z ekonomskega stališča.

Ali se višanje cen zaradi vsesplošne draginje in posledic energetske krize pozna tudi pri poslovanju občine, predvsem seveda pri infrastrukturnih, gradbenih projektih?

Pri gradnji večnamenske športne dvorane se zagotovo pozna, saj se je projekt s predvidenih 4 milijone evrov podražil na več kot 5 milijonov. To je približno 20-odstotna podražitev, kar je v zdajšnjih okoliščinah v mejah normale. Ostale projekte smo zastavili tako, da smo ujeli še precej normalne cene. Trenutno sicer opažamo umiritev cen, za naprej pa glede na indekse predvidevamo, da se bodo cene stabilizirale. Lahko, da je tudi to že posledica prihajajoče recesije. Bomo videli, nemogoče je napovedovati, kaj se bo zgodilo. Zaenkrat kaže, da bodo cene bolj stabilne, kot so bile.

Kateri projekti so zaznamovali letošnje leto v vaši občini?

Med najbolj vidnimi je bila kolesarska povezava od Kamnika do Ljubljane. Potem so bili še klasični projekti, ki jih izvajamo vsako leto. Obnova infrastrukture je pri nas stalnica. Delamo konstantno in po načrtu. Vsako leto obnovimo eno ali dve ulici in s tem tempom obnavljamo infrastrukturo že vsa leta. Poleg tega smo zaključevali projekte LAS. V kulturnem domu so v celoti obnovljeni prostori, ki so namenjeni javnosti, obnovljena je streha, električna inštalacija, sanitarije, dvorana, oder, v prihodnjih letih nas čaka še ureditev zaodrja in zgornjih prostorov.

Dom zaščite in reševanja je bil sicer zgrajen že lani, a uradno smo ga odprli letos. Dom je zaživel in vsi uporabniki so zelo zadovoljni, kar je najbolj pomembno.

Poleg tega smo obnavljali infrastrukturo v Obrtno industrijski coni Trzin. Še pred ureditvijo kolesarske steze smo na celotnem spodnjem območju cone (od objekta “piramida” levo in desno) uredili glavne vode vodovoda oz. jih optimizirali, saj je bilo vkopanih še veliko starih povezav, ki smo jih zdaj uredili na novo. Investicija je bila vredna dobrih 100 tisoč evrov, a pri tej obnovi ni poanta v vrednosti, temveč v zahtevnosti izvedbe zaradi količine prometa v industrijski coni. Vsa dela je bilo treba natančno uskladiti, tako da v nobenem trenutku ni bil moten proces dela v industrijski coni, kamor se vsak dan pripelje približno 6000 avtomobilov. Vesel sem, da je bila celotna obnova izvedena brez večjih težav.

Kolesarska povezava od Kamnika do Ljubljane je dokončana. Že lani sva govorila, da v Trzinu niste najbolj zadovoljni s potekom, saj bi to povezavo raje imeli ob železniški progi. Ali je na tem področju že kaj novega ali boste morali počakati na gradnjo drugega tira?

Treba bo počakati na sprejetje državnega prostorskega načrta, ki predvideva gradnjo drugega železniškega tira, vanj je vključena tudi kolesarska povezava. Tukaj nimamo druge izbire, saj samostojno v območju državnega prostorskega načrta ne moremo nič narediti. Upam, da se bo kaj pospešilo, saj si naši kraji zaslužijo spodobno železniško progo. S tem bi rešili tudi veliko težav z jutranjo gostoto prometa na Mengeški cesti in navezavah v Trzinu.

Kateri projekti so načrtovani v letu 2023?

V letu 2023 bo prvi in največji projekt izvedba večnamenske športne dvorane ob osnovni šoli. Ta bo v prihodnjem letu zavzel večino našega časa, energije in financ, kar pomeni, da bomo ostale projekte nekoliko zavrli.

Potekale bodo tudi obnove ulic v Mlakah, kjer imamo še nekaj odsekov, ki so iz 70. let prejšnjega stoletja in so v zelo slabem stanju, tako da je skrajni čas, da jih uredimo. Potem moramo dokončati vse projekte LAS Za mesto in vas, enega smo tudi na novo prijavili za sofinanciranje, in sicer plezalni center. Za tega sicer še ne vemo, ali bo odobren ali ne, ampak dolgoročno bomo to poskusili urediti, saj bi radi v prostorih, ki so jih pred tem kot garažo uporabljali gasilci, imeli neko novo vsebino. Gre za objekt, ki mu v Trzinu pravimo “Kredarica”. Zdaj je prazen. Ker je na obstoječi plezalni steni ogromen interes, smo se odločili, da še tukaj postavimo balvansko steno. Če nam ne bo uspelo v tem razpisu, bomo kandidirali za sredstva v naslednjem, ki bo objavljen v 2023.

Gradbeno dovoljenje za večnamensko dvorano je pridobljeno. Kakšen bo časovni potek izvedbe?

Predvidevam, da bo pogodba z izvajalcema (SGP Graditelj Kamnik in Alfa Natura Mengeš), ki sta bila izbrana na razpisu, podpisana do konca leta. Potem se nekaj časa ne bo zgodilo nič, kajti objekt je montažen, kar pomeni, da bo skoraj v celoti izdelan v tovarni. Največji elementi bodo predvidoma pripeljani poleti, ko je šola zaprta. To bo ogromna konstrukcija in njen prevoz do končne lokacije po naših ozkih ulicah bo zelo zahteven. Simulacija kaže, da se bo izšlo, ampak bomo videli, kako bo v praksi. Kakšen drog ulične svetilke bo najbrž treba odstraniti … Balon s teniškimi igrišči bo odstranjen zgodaj spomladi, ko naj bi se začela pripravljalna dela. Nekaj zunanjih teniških igrišč bomo ohranili, tako da ta šport na tem območju v manjšem delu še vedno ostaja. Predvidoma v sredini poletja bo zelo intenzivno in hitro začel rasti skelet dvorane, a do odprtja bo trajalo še nekaj mesecev, saj so obrtniška dela in inštalacije v notranjosti precej bolj zamudna.

Zaključil se je projekt Marja. Kako boste nadaljevali z ohranjanjem in zaščito mokrišč?

V južnem delu Trzina imamo še eno območje, ki je pravzaprav še bolj divje, kot je območje Marje. Trudimo se, da bi skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor zavarovali tudi ta predel, tako da bi lahko ohranili posebne avtohtone vrste, ki so popolnoma specifične prav za to območje in jih je tu ogromno. Na ministrstvu imajo posluh, tako da bomo s tem nadaljevali, hkrati pa bomo seveda pozorni na evropske razpise in bomo poskušali poiskati še kakšno sofinanciranje.

Občina Trzin je v zadnjih letih z več projekti uspešno kandidirala tudi za evropska sredstva. Je poleg plezalne stene, ki ste jo že omenili, kakšen tak na vidiku tudi za leto 2023?

Kot sem omenil, za plezalno steno še ne vemo, če bo potrjena za sofinanciranje. Sicer pa trenutno zbiramo in pripravljamo različne ideje, s katerimi bi lahko kandidirali za evropska sredstva. Med njimi so take, ki bodo vključevale zaščito narave, potem načrtujemo virtualni center Ivana Hribarja, v katerem bi poskusili zbrati njegova dela, in zgodovinske poti Trzina, ki je bolj turističen projekt, pa še kaj se bo zagotovo našlo.

Seveda pa so razpisi za evropska sredstva tisto področje, kjer se lahko najdejo posamezniki oz. društva z dobro idejo in s sodelovanjem občine smo lahko uspešni pri marsikaterem projektu. Temu je LAS Za mesto in vas pravzaprav namenjen. Pri večini občin pobude prihajajo s strani društev. Pri nas tega ni bilo, zato smo kot občina prevzeli nekoliko večjo vlogo, a po drugi strani bi bilo škoda, da ne bi izkoristili teh sredstev, ki so na voljo. Izkušnje imamo, zato pozivam društva in posameznike z dobrimi idejami, naj se obrnejo na nas.

Sicer pa ste v Trzinu po poročanju 24ur od leta 2014 do 2020 počrpali za 1.270.705,49 evra evropskih sredstev, tj. 334,22 evra na prebivalca, kar v slovenskem merilu ni veliko. Bo v prihodnje storjeno kaj več za bolj uspešno črpanje evropskih sredstev?

Težko bomo naredili več, saj so sredstva pretežno namenjena nerazvitim delom naše države. Za vzhodno regijo naj bi veljal 85-odstotni delež financiranja, medtem ko naj bi bil v zahodni regiji ta delež okoli 40 odstotkov, pa še ta se deli glede na razvitost po delih. Občina Trzin je najbolj razvita slovenska občina, kar seveda pomeni, da smo zadnji glede na upravičenost do evropskih sredstev. Naši edini možnosti sta Dogovor za razvoj regij, kjer dobimo delež na prebivalca, in projekti LAS Za mesto in vas.

V zvezi s projektom večnamenske dvorane pričakujemo 20-odstotno sofinanciranje Eko sklada, kar je tudi evropski denar. V začetku prihodnjega leta naj bi bili objavljeni tudi razpisi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Upam, da bomo tudi tukaj dobili nekaj sredstev za gradnjo športne dvorane. Mislim, da imamo prednost pred ostalimi, saj imamo že pripravljeno projektno dokumentacijo in pridobljeno gradbeno dovoljenje.

Kaj pa kolesarsko-skejtarski poligon v športno-rekreacijskem parku Mlake?

Trenutno pridobivamo gradbeno dovoljenje. Pričakujem, da bi ga morali dobiti v začetku leta 2023, tako da bomo takrat tudi začeli z urejanjem. Ne vem, ali bo prvi na vrsto prišel prav poligon ali kaj drugega. Veliko bo namreč odvisno od financ. Če dobimo sofinanciranje ministrstva za športno dvorano, potem bomo lahko uredili marsikaj, sicer pa bodo nekateri projekti morali malo počakati. Zavedam se, da je kolesarsko-skejtarski poligon med mladimi zelo zaželen, zato se bomo potrudili, da bo urejen v doglednem času. Naj na tem mestu omenim, da smo podaljšali certifikat Mladim prijazna občina do leta 2025, s čimer smo se zavezali ohraniti nivo ukrepov s področja mladinskih politikih s ciljem generaciji mladih ponuditi varno in motivacijsko okolje za življenje in razvoj.

Voščilo občankam in občanom ob novem letu.

Vsem bralkam in bralcem Modrih novic ter seveda vsem občankam in občanom želim mirne in vesele praznike v družinskem krogu ter veliko zdravja in sreče v prihajajočem letu.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
2.1 ° C
4.5 °
0.9 °
88 %
1kmh
40 %
sob
12 °
ned
12 °
pon
9 °
tor
5 °
sre
7 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano