nedelja, 5 februarja, 2023
0.1 C
Kamnik
0.1 C
Kamnik
nedelja, 5 februarja, 2023
0.1 C
Kamnik
nedelja, 5 februarja, 2023
0.1 C
Kamnik
nedelja, 5 februarja, 2023
0.1 C
Kamnik
nedelja, 5 februarja, 2023
DomovPogovoriJure Čižman: Vsak od nas lahko prispeva k nižjemu računu za elektriko

Jure Čižman: Vsak od nas lahko prispeva k nižjemu računu za elektriko

Na pragu zime smo se pogovarjali z Domžalčanom Juretom Čižmanom, zaposlenim na Inštitutu Jožeta Stefana. Glavna področja njegovega dela so raziskave in aplikativni projekti na področju energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov. Sodeluje v številnih mednarodnih projektih, tudi v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE, katerega glavni cilj je z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem spodbuditi izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Glavna tema tudi našega pogovora je tako bila zmanjševanje porabe energije, rešiti pa smo poskusili tudi vprašanje o smiselnosti nakupa električnega avtomobila.  


 Zelo mi je všeč slogan, ki ga večkrat uporabljate pri projektu LIFE IP CARE4CLIMATE: mala dejana za velike prihranke. Mogoče lahko poveste kaj več o teh dejanih in zakaj so koristna?

Pogosto imamo občutek, da posameznik nima kaj dosti moči in vpliva, zlasti ko govorimo o visokih ciljih in velikih številkah glede prihrankov energije ali zmanjšanja izpustov emisij na ravni države ali globalno, vendar moramo ozavestiti preprosto dejstvo, da vsak od nas s svojimi odločitvami in ravnanjem na nek način prispeva v to »skupno vrečo«. Tako rekoč vsakomur, povsod in skorajda kadarkoli se nam ponujajo priložnosti, da z energijo in tudi drugimi viri ravnamo skrbneje in tako poskrbimo bodisi za lastne ali skupne prihranke, poleg tega pa prispevamo še k ohranjanju okolja. Takšna, na prvi pogled morda le drobna, osebna prizadevanja smo poimenovali »mala dejanja«. Vključujejo preproste pristope in ukrepe učinkovite rabe energije v gospodinjstvih torej na več področjih, od ogrevanja, priprave tople sanitarne vode in uporabe gospodinjskih aparatov do prehoda na trajnostno mobilnost in za zmanjšanje količin odpadne hrane. Mnoge od njih bi veljalo čim prej udomačiti, stanejo le malo ali celo nič, učinki pa so takojšnji in hitro opazni, tudi pri prihrankih. Čeprav so ti lahko precejšnji in »mala dejanja« tudi zato aktualna, je težava pri njihovem udejanjanju pogosto v tem, da se njihove učinkovitosti ne zavedamo ali pa je ne poznamo, poleg tega pa se spreminjanja lastnih slabih navad niti ne lotimo, saj zahtevajo zavesten trud in vztrajnost.

Imate morda kakšne primere teh malih dejanj?

Primer malega dejanja je denimo pravilno kontrolirano naravno zračenje prostorov na način, ko okna na stežaj odpremo za nekaj minut, da se zrak hitro izmenja. Pri tem izgubimo le malo energije v primerjavi z zračenjem s priprtimi okni v pol vertikalnem položaju oz. »na kip«, kjer za enak učinek izmenjave zraka potrebujemo skoraj desetkrat daljši čas, iz prostora pa se denimo pozimi izgubi precej več toplote, saj se ohladijo tudi stene in oprema. Če vgradimo sodoben sistem mehanskega prezračevanja, ki temelji na principu rekuperacije oziroma vračanja toplote, se potrebi po naravnem prezračevanju tako rekoč izognemo, več lahko prihranimo tudi pri energiji, a je strošek vgradnje takega sistema sorazmerno velik, tako da ga med tipična »mala dejanja« ne štejemo.

 Katere so prve rešitve, ki jih svetujete za zmanjševanje računov za elektriko in ogrevanje?

Na zmanjšanje višine računa za ogrevanje lahko najbolj  vplivamo s celovito energetsko prenovo stavbe, ki pa je tehnično, organizacijsko in tudi finančno zahteven poseg. Kot celovito prenovo obravnavamo izvedbo več usklajenih ukrepov energetske prenove, ki morajo biti pravilno načrtovani in izvedeni, da se vložena sredstva čim hitreje povrnejo. Ključni element celovite prenove stavbe je toplotna izolacija zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom ali zunanje stene ogrevanih prostorov proti terenu. Kadar celovita ali vsaj delna energetska prenova iz kakršnihkoli razlogov ni izvedljiva, imamo še vedno na voljo ukrepe iz nabora »malih dejanj«, ki se jih praviloma lahko lotimo le z enostavnimi organizacijskimi posegi in brez večjih stroškov ali investicij na primer znižanje temperature ogrevanih prostorov. Hidravlično uravnotežen in odzračen ogrevalni sistem je en od pogojev za učinkovito in varčno delovanje. Prav tako naj bodo radiatorji ali druga ogrevalna telesa prosta, da lahko učinkovito oddajajo toploto. Temperaturni in obratovalni režim ogrevanih prostorov velja prilagoditi glede na njihovo dejansko uporabo. Če določen prostor ni v uporabi, naj se ga ne ogreva oziroma naj se v njem občutno zniža temperaturo. Ob naši odsotnosti ogrevanja ne izključimo, pač pa nastavimo temperaturo prostora na približno 15 °C, saj je dogrevanje načeloma manj potratno. Večje, kot so površine ogreval, nižja je lahko temperatura medija za ogrevanje, kar še posebno ugodno vpliva na zmanjšanje stroškov pri ogrevanju s toplotnimi črpalkami. Zagotovo je mnogim poznano, da znižanje temperature v prostorih za eno stopinjo pomeni 5 do 8 % prihranka pri rabi toplote za ogrevanje. Nekaj prihrankov je mogoče doseči tudi z enostavnimi, manjšimi investicijskimi ukrepi. Med stroškovno in energetsko najučinkovitejše sodijo vgradnja termostatskih ventilov na radiatorjih, ki omogoči avtomatsko regulacijo pretoka ogrevnega medija glede na nastavljeno temperaturo, pravilna namestitev tesnilnih trakov na okenske okvirje za preprečitev prekomerne ventilacijskih izgub toplote ob oknu in namestitev namenskih izolacijskih plošč za radiatorji, kar zmanjšuje izgube toplote skozi steno tik za ogrevalnimi telesi.

Kako lahko zmanjšamo račun za elektriko?

Tudi za zmanjšanje stroška za elektriko lahko marsikaj naredimo. Med največje porabnike elektrike v povprečnem gospodinjstvu sodijo štedilniki in pečice, hladilniki in zamrzovalne skrinje, pa tudi pomivalni, sušilni in pralni stroji. Ko kupujemo te in tudi druge električne naprave, bodimo pozorni na njihovo energetsko učinkovitost. Cena učinkovitejših naprav je pogosto sicer višja, a se zlasti za tiste, ki so večji porabniki električne energije in so stalno ali veliko v uporabi, razlika v ceni lahko povrne že sorazmerno kratkem času glede na njihovo življenjsko dobo. Precej manj finančnega vložka za doseganje prihrankov pa zahtevajo »mala dejanja«. Naj navedemo vsaj nekatera najbolj vsakdanja, s katerimi lahko zelo učinkovito privarčujemo: grelniki sanitarne topole vode naj delujejo v »eko območju« (55 – 65 °C), polno kad vroče vode nadomestimo s krajšimi toplimi prhami, posoda naj se po velikosti čim bolje prilega kuhalni površini in je med kuhanjem pokrita, med peko po nepotrebnem ne odpiramo vrat pečice, temperatura v hladilniku in zamrzovalni skrinji ni nastavljena na prenizkih temperaturah. Kar nekaj se lahko prihrani tudi z zamenjavo dobavitelja električne energije. Agencija za energijo redno spremlja njihove cene in jih objavlja na svoji spletni strani, kjer je na voljo tudi kalkulator za izračun morebitnih prihrankov ob zamenjavi dobavitelja.

Kakšne so pa vašem mnenju glavne koristi energijskih nalepk? Ali imate morda kakšne podatke, koliko Slovenci gledajo na te nalepke med nakupovanjem novih izdelkov?

Sistem označevanja z energijskimi nalepkami obstaja že več kot 25 let in je zagotovo zelo spodbudil  razvoj energetsko učinkovitih naprav. Energijske nalepke kažejo, v kateri energijski razred se uvršča naprava glede na rabo energije in nam tako pomagajo izbrati tiste, ki porabijo manj energije s tem pa prihranimo tudi denar. Raba energetsko učinkovitih naprav zmanjšuje tudi obremenjevanje okolja, saj posredno ugodno vpliva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in boljšo kakovost zraka, ne nazadnje se zmanjšuje tudi odvisnost od fosilnih goriv. Proizvajalci so v tem prepoznali konkurenčno prednost, za potrošnike pa so energijske nalepke postale nepogrešljiv pripomoček pri nakupu. V letu 2021 je bil prenovljen sistem označevanja za hladilnike in zamrzovalne skrinje, pomivalne, pralne in prano-sušilne stroje, zaslone ter žarnice in sijalke. Zanje so na novo opredelili metodologijo in kriterije za uvrščanje naprav v energijske razrede, obenem so odpravili uporabo oznak »plus« (+) v razredu A in prenovili njen videz, s čimer naj bi nalepke postale še razumljivejše. Med drugim je bila dodana QR koda, ki še poenostavi pridobivanje informacije o izdelku s pametnim telefonom. Najbolj energetsko učinkovite so naprave z oznako A, največ energije pa porabijo tiste v razredu G. Poleg že omenjenih skupin naprav morajo biti z energijsko nalepko na prodajnem mestu jasno označene tudi druge kuhinjske naprave, grelniki, klimatske naprave in ventilatorji ter pnevmatike. Energijska nalepka je v Sloveniji zlasti med kupci električnih gospodinjskih aparatov nedvomno prepoznana kot zelo relevantno vodilo pri izbiranju naprave, po nekaterih podatkih se celo več kot 80 % kupcev pri nakupu naprave odloča na podlagi informacij na energijski nalepki, odločilni dejavnik za nakup aparata pa je seveda tudi kupna moč oziroma cena naprave.

Kakšno je vaše mnenje o električnih vozilih? Se v tem času splača njihov nakup?

Na vprašanje, ali se nakup izplača, ni enostavnega, enoznačnega odgovora, treba je namreč poznati tudi »profil« uporabnika in njegove potrebe pa tudi širši kontekst in okoliščine. Pomembna odločitvena merila so denimo čas in obseg uporabe, pretežni način polnjena (npr. v okviru javne infrastrukture ali na lastnem polnilnem mestu), razred vozila, finančne spodbude in podobno. Nakup električnega avtomobila je trenutno še vedno dražji od bencinskega ali dizelskega, na strani slednjih pa je pogosto tudi občutek kupcev, ko razmišljajo, kje za »enak denar dobijo več«. Še vedno velik omejitveni dejavnik za uveljavitev električnih vozil je doseg z enim polnjenjem in čas polnjenja, a razvoj baterij in polnilnih sistemov tudi na tem področju povečuje njihovo konkurenčnost glede na avtomobile s klasičnimi bencinskimi ali dizelskimi motorji. Danes kupljen srednje velik električni avtomobil je z vidika njegove življenjske dobe finančno sicer vse bolj zanimiva rešitev, a mnogim še vedno nedosegljiva, zaradi daljših časov polnjenja, prepočasnega razvoja polnilne infrastrukture, pomanjkanja uporabnih rešitev in deloma tudi spodbud za čim širši krog uporabnikov.

Analize kažejo, da uporabniki z veliko prevoženimi kilometri, denimo vsaj 20 tisoč na leto, lahko zaradi nižjih skupnih obratovalnih stroškov že danes zmanjšajo strošek prevoza s prehodom na elektriko. Na to ima seveda lahko bistven vpliv kje in kdaj vozilo polnimo, kar pa predpostavlja tudi več načrtovanja in zahteva dodatno prilagodljivost uporabnika. Kljub temu da so prihranki torej možni, pa te »omejitve« mnoge odvrnejo od nakupa električnega vozila. Pričakovati je, da bo zelo pomembno vlogo pri vzpostavljanju večje konkurenčnosti e-vozil igrala tudi prilagoditev tarifnega sistema za elektriko, ki naj bi zlasti v času izven visoke rabe elektrike oz. konic omogočila polnjenje baterij po bistveno bolj konkurenčnih cenah.

Navsezadnje pa tudi ne gre zanemariti manjšega onesnaževanja zraka, v katerega vodi elektrifikacija prometa, seveda ob pogoju, da je elektrika pridobljena iz okoljsko sprejemljivih in ne fosilnih virov, sicer onesnaževanje zgolj premikamo z enega konca na drugega. Prav tako so znani obremenjujoči vplivi na okolje pri proizvodnji baterij ter težavnost in visoka cena recikliranja, a napredek je opazen tudi na tem področju. Verjamem, da se bo nakup električnega vozila vse bolj »splačal« tudi zato, ker bo celotni okoljski odtis električnega vozila v prihodnje še toliko manjši kot je pri vozilih s klasičnimi dizelskimi ali bencinskimi motorji.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
broken clouds
0.1 ° C
1.5 °
-0.8 °
61 %
0.5kmh
75 %
ned
-1 °
pon
0 °
tor
1 °
sre
1 °
čet
2 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano