Igor in Marko Jerman: Treningi in kilometri naredijo vrhunskega dirkača

Igor in Marko Jerman sta brata, oba motorista, dirkača, ki tudi v mednarodnem merilu dosegata vrhunske rezultate. Dirkal je že njun oče, njegovo pot je nadaljeval starejši Igor, ki je med drugim dvakratni svetovni prvak, po njunih stopinjah pa gre tudi devet let mlajši Marko. Lahko bi rekli, da jima po žilah teče bencin – tako delo kot prosti čas, vse je podrejeno motociklizmu.

Gremo od začetka – kako se je vse skupaj začelo? Od kje vajina ljubezen do motociklizma? Kakšni so bili vajini začetki? Kateri je bil vajin prvi motocikel?

Igor: Začel sem zgodaj, pri treh letih, od malih nog sem že na motociklu. Dirkal je tudi najin oče, še v Jugoslaviji. Bil je uspešen, vozil je v jugoslovanskem državnem prvenstvu. On mi je naredil tudi prvi moped, sam, doma. Taki so bili začetki, potem pa sem napredoval do močnejših mopedov … Leta 1989 sem začel resno dirkati v državnem prvenstvu Jugoslavije, dve leti sem vozil 50 cm³ motocikel, potem 125 cm³, nato sem tekmoval v evropskem in svetovnem prvenstvu. In tako vse do danes.

Marko: Sam sem podedoval bratove mopede, tiste, ki jih je oče naredil sam. Takrat je bilo težko dobiti tako majhne motorčke. Tako kot Igor sem začel voziti doma pri treh letih in pol. Na bratove tekme smo hodili vsi skupaj, cela družina, tako da sem tam dobil voljo in izkušnje. Vsa leta sem spremljal brata. Tudi sam sem naprej začel v državnem prvenstvu, potem pa nadaljeval na mednarodnih, evropskih in svetovnih.

Ob dirkanju ves čas tudi delate, doma imate delavnico. Kako vam uspe uskladiti delo in tekmovanja?

Igor: Težko. Časa zmanjkuje. Ko dirkamo, delo v delavnici stoji. Oče gre velikokrat zraven, tako da res nikogar ni doma in delo čaka. Zato tudi nimamo nobenega časa, tudi kadar smo doma, saj je takrat treba nadoknaditi zaostalo delo.

Igor, kako to, da letos ne dirkate?

Igor: Lani sem na dirki na Grobniku padel. Poškodoval sem si ramo. Sicer sem po padcu še vozil na kratki dirki v Nemčiji. Takrat je še nekako šlo, sedaj pa mi roka kar nagaja. Po določenem številu krogov me začne boleti, tako da težko odpeljem celo dirko. Že prva dirka prvenstva traja 24 ur in ne morem tvegati ter tekmovati, potem pa na sredini dirke ugotoviti, da ne morem več. To ne gre.

Bo to samo premor ali boste prenehali z dirkanjem?

Igor: Še ne vem. Glede na izvide in zdravniške napovedi, da operacija ne bo izboljšala poškodbe, ampak je potreben čas … Bomo videli. Če bo bolje, bom še dirkal; če pa ne bo, sem dirkal 25 let in bo čas za upokojitev.

Kako pa družina gleda na motociklizem … oče je vajin velik podpornik, kaj pa mama? Najbrž ima kar nekaj sivih las zaradi vaju.

Marko: Če ne bi bilo podpore družine, potem se nikakor ne bi ukvarjal s tem.

Igor: Včasih je bila mama še bolj zagrizena kot oče; velikokrat je bila ravno ona gonilna sila, veliko je pomagala.

Za vse motoristične laike, kot sem tudi sama, nam lahko, prosim, razložite razliko med različnimi oblikami tekmovanja, kategorijami, panogami, kot so MotoGP, Superbike, Supersport …

Igor: Gre za različna prvenstva. MotoGP ima tri razrede: 125 cm³, 250 cm³, kar je sedaj GP2 in je 600 cm³, ter GP. Bolj na začetku pa so v MotoGP vozili tudi s 50 in 80 cm³ motocikli. Ampak to je bilo že pred več kot tridesetimi leti. Ostalo so druga prvenstva. To so Superbike, ki je najmočnejše od teh prvenstev, v Supersport vozijo s 600 cm³ motocikli. Prvenstvo, v katerem voziva midva, pa je vztrajnostno prvenstvo, dirke trajajo 24 ur, 12 ur ali 8 ur.

Si kot brata pomagata med seboj ali sta bolj tekmovalna?

Marko: Si pomagava, nisva rivala.

Vozita na vztrajnostnih dirkah, Marko, vi ste pred slabim mesecem dni na 24 ur La Mansa z ekipo osvojili 12. mesto. Kakšna so pričakovanja za  letos?

Marko: Imamo popolnoma nov motocikel, novo Yamaho, tako da v moštvu nismo imeli na voljo veliko časa za pripravo. Zato na prvi tekmi še ni bilo vse dodelano. Na tej dirki še nismo točno vedeli, če bo motocikel sploh zdržal, saj gre za popolnoma novo zasnovo. Imeli smo nekaj težav z elektroniko, brez teh bi bili najbrž uvrščeni še kakšnih pet mest višje, drugače pa je kar šlo. Tudi na prvenstvu Alpe Adria Road Racing bom vozil to isto Yamaho, tako da bom med tem časom motocikel bolje spoznal, več bomo vedeli tudi za njegove nastavitve. Na naslednji vztrajnostni tekmi, mislim, da bomo precej boljši.

Lani ste bili v prvenstvu Alpe Adria Road Racing drugi zgolj z eno nehvaležno točko zaostanka, tudi zaradi zdravstvenih težav oz. operacije slepiča. Se boste letos maščevali, boste zmagali?

Marko: Ja, lani sem imel kar nekaj zdravstvenih težav, med sezono sem imel dve operaciji, in sicer ključnice in slepiča, tako da je bil ob koncu sezone ta rezultat prav neverjeten. Letos ciljamo na naslov prvaka, ampak bomo videli.

Kot ste omenili, ste imeli lani operacijo slepiča in le teden dni po le-tej ste že tekmovali, takrat ste dosegli tretje in četrto mesto. Kako ste premagali bolečino? Od kje trma, volja, tekmovalnost, da kljub slabemu počutju greš na tekmo in dirkaš?

Marko: Ta tekma je bila res zelo težka. Ampak enostavno moral sem jo odpeljati. Mogoče bi se drugače odločil, če bi bila na sporedu prva tekma. Tu pa se je odločalo o zmagi na prvenstvu.

Takoj po operaciji sem mislil, da ne bom mogel voziti, naslednji dan sem že malo mislil na tekmo, tretji dan sem že lahko malo hodil, tako da sem že premišljeval, kako bom šel na tekmo. (smeh)

Igor, vi ste z ekipo v La Mansu tudi zmagali. Kako je na splošno tekmovati v La Mansu, kakšno je vzdušje pred toliko navijači?

Igor: Fajn, super, že na treningih je ogromno ljudi, na štartu so tribune polne do zadnjega kotička. Še nekaj krogov po začetku slišiš navijače, ki vpijejo. Je pa tudi dirka v Suzuki nekaj posebnega. To je japonski praznik številka ena. Za primerjavo, tako kot pri nas Planica. Tisti Japonec, ki zmaga v Suzuki, to je za njih desetkrat več vredno, kot če bi zmagal v MotoGP. Sicer pa je to težka tekma, ker je veliko vlage in vroče kot pes. Tudi zaradi tega je tam samo osemurna dirka.

Kako poteka vožnja na vztrajnostnih dirkah? Vozite trije dirkači. Kako se izmenjujete? Kaj spite vmes? Kako se regenerirate? Kako zdržite?

Marko: Saj vmes med dirko se že vprašaš, če ti je tega res treba. (smeh) Težko spimo, niti ni miru, na stezi je 50, 60 motorjev, moral bi nekam stran, če bi hotel zaspati, ampak za to pa ni časa.

Igor: Ob treh zjutraj bi najraje vse popokal, zaklenil garažo in šel domov. (smeh) Sam ne spim, nekateri pa spijo. Kriza pride okrog petih zjutraj. Ampak časa za spanje ni, eno uro si na motorju, dve uri si prost, od tega si pol ure še v boksu, tudi pol ure prej moraš biti tam, ena ura vmes pa je namenjena masaži, preoblačenju. Hkrati moraš biti ves čas v pripravljenosti, če se kaj zgodi. In ponoči se ves čas nekaj dogaja.

Brala sem, da vas namakajo v led, da se ohladite.

Igor: Ja, to je na Japonskem, v Suzuki. Tam je tako vroče in vlažno, da si popolnoma izmučen po svoji vožnji. Zato greš v boksih takoj v banjo, polno ledu, če ne, ne prideš k sebi. Ne moreš več voziti. Tako si pregret, dehidriran, da prav paše.

Kako se fizično in psihično pripravljate na dirke?

Igor: Pomembne so izkušnje in volja, ni posebne fizične in psihične priprave.

Marko: Sicer moraš biti fizično pripravljen, ampak to dobiš na motorju, moraš voziti. Lahko celo zimo treniraš v fitnesu in si odlično kondicijsko pripravljen, ampak ko se prvič usedeš na motor, si tak, kot da ne bi nič treniral. Na motociklu delajo popolnoma druge mišice.

Kaj loči dobrega dirkača od vrhunskega?

Marko: Pomemben je talent, ampak veliko je odvisno od vožnje, od treningov.

Pri motociklizmu so izredno pomembne tudi pnevmatike. Konkurenca je ogromna, kajne?

Igor: Ja, vsak proizvajalec skriva svojo pnevmatiko. Sploh pri Michelinu, tu je grozno. Podpisati smo morali 13-stransko pogodbo. Če bi ena pnevmatika izginila, bi bila kazen milijon evrov. Vedno, ko smo prišli v boks, je bilo treba vse pnevmatike sneti, jih dati na voziček, takoj so jih odpeljali v tovornjak. Nikoli niso ostale v boksu čez noč. Da ne bi kopirali zmesi. Michelin je ogromno vložil v razvoj in če bi konkurenca kopirala zmes, bi bila škoda velika. Tudi zato, ker je bil ves razvoj najbrž že usmerjen v razvoj pnevmatik za MotoGP. Narejenih je bilo ogromno testov, seveda, 24-urne dirke so najboljši test, nedvomno bodo lahko na podlagi tega razvili dobro pnevmatiko.