Na televizijskih zaslonih je kot voditelj in novinar prisoten že petnajst let. Pred tem smo ga lahko poslušali na radijskih valovih. Starosta, torej, a tega naziva mu pri 38 letih še ne smemo pripisati. Gregorju Trebušaku kljub dvajsetletnim izkušnjam v medijih zanosa ne zmanjkuje. Pravi, da ima najboljšo službo na svetu, saj mu poleg razgibanega dela omogoča tudi neprecenljiv čas za družino, s katero zadnjih nekaj let živi v Trzinu.
Pravkar ste se vrnili z dopusta? Kje ste bili?
Smo veliki ljubitelji morja. Bili smo v Vrsarju. Pred glavno sezono in po njenem koncu smo najeli prikolico v kampu. Prikolica je za otroke super. Z dvema majhnima punčkama pa je dobro, da ni pretirane gneče.
Sicer je vaša priljubljena destinacija Grčija?
Ja, res je. Letos se je prvič v desetih letih zgodilo, da z Uršo nisva bila v Grčiji. Ivana Paulina je stara le eno leto, Lilijana tri. Z dvema majhnima otrokoma na letalo … Pa še nič nista pri miru, zato je sredi sezone v Grčiji za njiju prevroče. Grške plaže nimajo sence borovcev kot hrvaške. Zato sva se odločila, da letos Grčijo izpustimo, saj bo prihodnja leta še dovolj priložnosti za obisk.
Z dvema majhnima otrokoma dopust ni več dopust, kajne?
(smeh) Poleg tega, da letos prvič nisva šla v Grčijo, je tudi prvič, da na morju nisem prebral niti ene knjige. Ponavadi sem jih med dopustom prebral vsaj deset.
Ali se kljub temu polni energije vračate na delo? Ali greste bolj po energijo na delo?
Ne, ne, vračam se poln energije. Zelo rad hodim v službo, ker mi je všeč, kar delam. Oba svetova – služba in družina – se popolnoma razlikujeta. V prvem moram biti popolnoma osredotočen in zbran, v drugem sem popolnoma odklopljen. Zato se prvi dan po dopustu na delo odpravljam s polno energije. Bomo videli, kako bo.
Kaj vas čaka danes? (pogovor je potekal 12.9., op.p.)
Danes bodo v središču odbojkarji, novi glavni inšpektor za delo, poročali bomo tudi o žalostnih zgodbah, umorih, samomorih, tega je zadnje čase veliko. Pa vojna v Ukrajini in smrt britanske kraljice ne bosta manjkali. To so ta trenutek glavne teme.
Spomladi ste pred državnozborskimi volitvami vodili predvolilna soočenja. Boste ob prihajajočih predsedniških volitvah tudi imeli to nalogo?
Najprej moramo počakati, koliko bo kandidatov, potem se bomo odločili, kakšne oddaje bomo pripravili. Zagotovo bomo imeli soočenja ena na ena, saj tega druge oddaje nimajo, hkrati pa ima tako kandidat oz. kandidatka možnost predstaviti svoja stališča.
Kaj Svetu prinaša jesen?
Ta trenutek je največja novost v naši novinarski redakciji velika menjava generacij. Ugotavljamo, da fantov novinarski poklic ne zanima preveč. Tako imamo kar nekaj novih novinark, ki so še zelo mlade, so še študentke. Čaka nas veliko dela, da bodo do potankosti spoznale in vzljubile novinarsko delo. Mi jim bomo pri tem pomagali s svojim znanjem in izkušnjami. Jesen bo tako v največji meri namenjena prav temu.
Čeprav je zanimanja za ta poklic čedalje manj, so tisti, ki pridejo, še bolj zagnani. Tak je moj občutek. Nekoč je vsak hotel biti novinar, saj je bilo popularno delati na televiziji. Tega ni več. Dandanes se posnameš na družbenih medijih in si verjetno bolj gledan, kot če bi bil na televiziji. Zato mi je všeč, da tisti, ki pridejo k nam, pridejo z razlogom. Želijo biti novinarji.
Sicer pa je vsebinsko gledano ta trenutek v znamenju športa in uspehov naših športnikov. Zadnji dve leti je bil glavna tema covid-19, ki pa razen zdravstveno ni dajal zanimive širine. Zdaj prihaja popolnoma nov čas, obetajo se podražitve in pojavljajo se vprašanja – ali bodo odpuščanja, ali bo gospodarstvo zdržalo … Predvidevam, da letošnje leto še ne bo posebno, prihodnje leto pa bo ključno, takrat se bodo že pokazale posledice krize, ki se napoveduje. V oddaji Svet smo enotni, da se bomo še bolj kot sicer osredotočili na težave ljudi, jih naslavljali in izpostavljali, da jih bodo politiki potem tudi reševali.
Kako je delati s tako mlado ekipo?
Po eni strani je super, kajti mladi ljudje prihajajo s popolnoma drugačnim pogledom od našega. To je prav zares nova generacija in mi je niti malo ne razumemo. Saj se trudimo v tej smeri, a nam ne gre prav dobro. (smeh) Naša naloga je, da jih spodbujamo pri delu za vse generacije, kajti prav njihova na žalost še najmanj gleda televizijo. Poleg tega jim moramo ponuditi zgodovinski vpogled oz. primerno zgodovinsko ozadje. Lani, ko je bila 30-letnica osamosvojitve Slovenije, so temo pokrivale novinarke, ki se takrat še rodile niso. Saj sem še sam skorajda premlad. Še en primer je smrt britanske kraljice. Kraljica, kdo je to? Mladim ne pomeni prav veliko. Po drugi strani pa tudi oni nas spodbudijo, da začnemo še bolj razmišljati o prihodnosti, naslavljajo popolnoma druge teme, kot so podnebne spremembe, stanovanjska problematika, mlade družine, študentske teme … Ta mešanica je zelo dobra. Pravzaprav gre za neke vrste medgeneracijsko sodelovanje. Še pred nekaj leti bi sam zase dejal, da se