Kakšno je stanje v občini Mengeš štiri mesece po poplavah? Kateri protipoplavni ukrepi se že izvajajo in kateri bi se še morali? Kateri projekti so zaznamovali letošnje leto in kakšni so načrti za 2024? Pogovarjali smo se z županom Mengša Bogom Ropotarjem.
Leto, ki se končuje, si bomo zapomnili po uničujoči ujmi, ki je močno prizadela tudi Mengeš; kakšno je stanje v vaši občini dobre štiri mesece po tem?
Če ne bi bil občan Mengša, sploh ne bi vedel, da so bile v naši občini v začetku avgusta tako obsežne poplave. Do sedaj je bilo narejenega zelo veliko – očiščenih in saniranih je bilo več kot 500 poplavljenih objektov, odpeljanih več kot 1400 ton kosovnih odpadkov in še mnogo ton gradbenih odpadkov. Od poletja se izvaja intenzivno čiščenje in sanacija struge Pšate. Hitro smo sanirali s povodnjo popolnoma uničen drevored in prehod čez kamniti most na Šolski ulici. Kar nam je bilo najpomembneje – uspelo nam je zagotoviti varstvo za vse otroke iz poplavljenega vrtca Gobica znotraj občine. Trenutno se intenzivno ukvarjamo z rešitvijo nadomestnega vrtca. Žal državi še do danes ni uspelo uresničiti vseh predhodno dogovorjenih obljub glede modularnega vrtca. Uspešno smo sanirali prostore OŠ Mengeš, da so mengeški otroci lahko nemoteno začeli pouk v letošnjem šolskem letu. Strokovno smo pristopili tudi k trajnejši krepitvi poplavne varnosti občine Mengeš. V pripravi je strokovna študija, ki bo predstavljala osnovo oz. podlago za oblikovanje nadaljnjih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti občine Mengeš. Če pogledam kot Mengšan, situacija še vedno ni rožnata. Pogrešamo predvsem sistemske ukrepe države za ureditev povodja Pšate. V mislih imam izgradnjo suhih zadrževalnikov in izlivnih območij, ki so edina učinkovita zaščita pred poplavami. Ljudje so več ali manj sanirali posledice poplav, vendar država prepočasi realizira svoje obljube. Občina Mengeš je občanom pomagala tudi s svojimi sredstvi iz občinskega proračuna preko Centra za socialno delo. Vsem poplavljenim občanom bo Občina subvencionirala tudi ceno komunalnih storitev, in sicer iz prejetih doniranih sredstev podjetja BTC Ljubljana. Kljub temu si upam trditi, da v Mengšu z optimizmom nadaljujemo začete projekte in že pripravljamo nove.
Župani porečja Kamniške Bistrice ste vzpostavili tehnično pisarno, poleg tega ves čas opozarjate, da si želite več pristojnosti za poplavno urejanje, da bi sanacijalahko bila hitrejša, da bi radi imeli kompetentne sogovornike na državni ravni … V čem vidite problem v sodelovanju z državo, seveda predvsem upoštevaje sanacijo v občini Mengeš?
Pomembno se mi zdi poudariti, da vsaka izkušnja prinese nova spoznanja. Zaradi nesrečnih dogodkov, ki so v začetku avgusta prizadeli polovico Slovenije, se vzpostavljajo novi odnosi – do države, občin, direkcije za vode, koncesionarjev. Zakaj? Zdaj smo spoznali, da smo se v preteklosti v glavnem vsi zanašali na koncesionarje, da bodo urejali vodotoke, kar je tudi njihova pristojnost oz. dolžnost. Potem je prišla avgustovska ujma. Žal vse prevečkrat čakamo, da se zgodi nesreča, šele potem ukrepamo. Pa nimam v mislih le vodotokov, tudi na ostalih področjih je včasih podobno. Ujma je spremenila karte poplavne ogroženosti za vso Slovenijo, treba jih bo vzpostaviti popolnoma na novo, da bomo v prihodnje bolj varni.
Kar se tiče občine Mengeš, je treba povedati, da smo bili že v preteklosti aktivni, saj smo iz svojega proračuna namenili dodatna finančna sredstva koncesionarju za čiščenje in urejanje vodotokov, čeprav je to njihova pristojnost in ne strošek občine, temveč države. Poleg tega smo že pred poplavami pristopili k obnovi razbremenilnika Pšate, a vse to niso tisti ukrepi, ki bi naše občane zavarovali ob tako obsežnih, ekstremnih poplavah.
Katere protipoplavne ukrepe bo torej izvedla občina?
Ujma nam je pokazala, da ne smemo več čakati na državo, temveč moramo sami veliko bolj aktivno pristopiti k reševanju poplavne problematike in načrtovanju protipoplavnih ukrepov za večjo varnost Mengša. Tako smo naročili izdelavo protipoplavne študije pri priznanem strokovnjaku s področja urejanja hudournikov, povirij in vodotokov. Študija bo predvidoma končana konec januarja in bo pokazala, kateri so tisti ključni protipoplavni ukrepi, ki jih mora zagotoviti država, da bomo bolj varni tako v Mengšu kot tudi v Trzinu in Komendi, poleg tega pa se bomo na podlagi njenih ugotovitev takoj lotili tudi tistih sanacij, ki jih lahko občina s pomočjo stroke začne izvajati sama. To je ključno; prve med njimi želimo namreč realizirati že do naslednjega poletja, saj prav v tem obdobju prihaja do povečanja ekstremnih vremenskih pojavov. Treba bo zagotoviti precej sredstev; upam, da jih bomo del lahko vključili v sanacijska dela, za katera stroške povrne država, vse ostalo bo padlo na pleča občinskega proračuna.
Ob tem je pomembno poudariti, da ljudje podajajo različne protipoplavne rešitve, kot so dvig brežin ipd. Popolnoma jih razumem, ampak brez študije in brez strokovnega ter celostnega pregleda in pogleda na situacijo občina ne more delati, ne smemo delati nekaj na pamet in parcialno. Zakaj? Ker na tak način morda rešimo eno hišo, ampak zaradi tega lahko poplavi drugo hišo. Čeprav občane razumem v njihovem razmišljanju, moram poudariti, da morajo biti ukrepi celoviti, sistematični, dolgoročni in podprti s strani stroke.
Ključen ukrep za varnost Mengša je zadrževalnik na Tunjščici, kajne?
Res je. Ključen ukrep je zadrževanje vode s suhimi zadrževalniki, v tem primeru na Tunjščici. S tem ukrepom zadržimo del poplavnega vala, nadzorujemo vodotok in preprečimo poplavljanje dolvodno. Brez zadrževanja poplavnega vala Pšate in njenih pritokov ne moremo govoriti o dolgoročnem izboljšanju poplavne varnosti, hkrati pa je velik poudarek tudi na čiščenju strug, s katerim se zagotavlja boljša pretočnost.
Projektna dokumentacija za zadrževalnik na Tunjščici naj bi bila končana do leta 2025, temu bo sledila gradnja. Kaj to pomeni za Mengeš, je to dovolj hitro?
Glede na to, da se v preteklih letih ni kaj veliko premaknilo v zvezi s tem zadrževalnikom, upam, da je bila avgustovska nesreča tako obsežna in se vse pristojne institucije zavedajo resnosti problema, da se bodo karseda zavzeto lotile dela s protipoplavnimi ukrepi, tako da bodo tudi ti roki realni. Ampak saj veste, šele, ko je narejeno, človek verjame. Da bi bil zadrževalnik na Tunjščici čim prej uresničen, si želim kot občan zaradi večje varnosti, pa tudi kot župan, saj bomo potem lažje načrtovali določene projekte. Po dolgoletnih izkušnjah z našo birokracijo pa se močno bojim, da je ta letnica malce preveč optimistična.
V poplavah je v Mengšu večjo škodo utrpela tudi infrastruktura, namenjena najmlajšim otrokom. Kako rešujete situacijo? Otroci iz mengeškega vrtca Gobica so namreč razseljeni na več začasnih lokacij po vsej občini, kar naj bi rešili s postavitvijo modularnega vrtca. Kdaj bo ta postavljen?
Mengeš je občina, ki je imela v poplavah največ poškodovanih javnih objektov (kulturni dom, knjižnica, občinska stavba osnovna šola, telovadnica itd.), hkrati pa tudi največjo škodo na infrastrukturi, namenjeni otrokom. Poleg enote Gobica za 300 otrok smo izgubili še kuhinjo za tri enote vrtca in pralnico, v osnovni šoli pa športno dvorano, 12 učilnic in kuhinjo z jedilnico. Vesel sem, da je šest učilnic v šoli že saniranih, usposobili smo tudi šolsko kuhinjo, poleg tega so decembra otroci v šoli zopet začeli s poukom športa v športni dvorani, in sicer zgolj na vadbeni površini, ostale pomožne površine bodo sanirane do poletja.
Ker je bila enota vrtca Gobica v poplavah uničena, hkrati pa je na tem območju poplavna ogroženost prevelika, je bila sprejeta odločitev, da zaenkrat sanacija vrtca ni smiselna. Prvotni predlog države je bil, da se vzpostavi modularni vrtec, ki naj bi bil v lasti države, občina naj bi bila najemnik, hkrati pa naj bi zagotovila zemljišče. Pred kratkim je bila s strani pristojnega ministrstva sporočena sprememba, po kateri naj bi bil vrtec v celoti v lasti občine. Občina vsakodnevno izvaja aktivnosti in pritiske na pristojne državne institucije za sprejetje končne odločitve, kar bo omogočilo tudi začetek oblikovanja dolgoročne rešitve. Poleg tega je občina tudi takoj intenzivno pristopila k iskanju urbanistično primernih zemljišč za odkup. Trenutno je že pripravljen predlog. Rad bi poudaril, da je reševanje prostorske problematike vrtca moja osebna prioriteta. Zelo se trudimo, da bi čim prej začeli z izvedbo načrtovanega modularnega vrtca oziroma katerokoli drugo rešitvijo, zato vso energijo namenjam, da se pristojni čim prej odločijo. Proizvajalec modularnega vrtca čaka, projektna dokumentacija je pripravljena, čaka se samo še na končno odločitev države. Realno gledano bi bil novi modularni vrtec lahko postavljen maja prihodnje leto, tako da bi se otroci z novim šolskim letom tudi vselili vanj.
Kateri so tisti projekti, ki so bili morebiti v Mengšu prestavljeni zaradi odpravljanja posledic ujme?
Prvi velik projekt, ki se je zavlekel zaradi poplav, je seveda prenova Slovenske ceste, drugi pa prostorska preureditev v osnovni šoli Mengeš. Dela naj bi se začela ravno avgusta, ker pa so poplave vse obrnile na glavo, sprva niti nismo vedeli, ali se bomo gradnje prizidka sploh lotili. To je namreč največja investicija v zgodovini občine Mengeš, vredna je kar 8,2 milijona evrov, mi pa takoj po poplavah nismo vedeli, koliko sredstev bomo morali nameniti sanaciji in koliko, če sploh kaj, bomo dobili povrnjeno. Proti koncu leta je finančna slika postala bolj jasna, stvari so se umirile in sanirale, zato smo se odločili, da začnemo tudi s to investicijo. Konec novembra smo podpisali pogodbo z izvajalcem SGP Graditelj iz Kamnika. Pripravljalna dela se bodo začela že konec leta, gradnja se mora po pogodbi zaključiti v 16 mesecih, torej bo investicija, v kateri bo poleg učilnic še kuhinja, jedilnica in knjižnica, končana leta 2025. Pouk bo potekal nemoteno. Veseli smo, da smo pridobili tudi sofinanciranje, tako da imamo odobrena sredstva Eko sklada v višini do 800.000 evrov in ministrstva za šolstvo v višini do 1,3 milijona evrov, ostalo bo financirano iz občinskega proračuna, treba pa se bo tudi zadolžiti za približno 4 milijone evrov.
Zaustavili oz. preložili smo še nekatere manjše projekte, denimo cesto na Spodnje Dobeno, ki bo prišla na vrsto prihodnje leto, pa igrišče na Dobenem, asfaltiranje ceste v Loki pri Mengšu itd.
Slovenska cesta je po dolgih letih načrtovanj in usklajevanj urejena. Kako boste uredili mirujoči promet?
Opažamo, da nekateri sedaj parkirajo kar na pločnikih. To bo v prihodnje strogo prepovedano in tudi kaznovano, odstopanja ne bo. Prav tako bomo za umiritev prometa namestili tudi dva radarja.
Kateri projekti so načrtovani v 2024?
Želim si, da nadaljujemo postopek priprave Občinskega prostorskega načrta, ki bi ga sprejeli v 2024. Sicer smo bili s pripravo že tik pred koncem, ampak nam je poplava spremenila karte poplavne ogroženosti, tako da moramo upoštevati te spremenjene situacije. To sicer ni investicija, je pa pomembna usmeritev prostorskega razvoja občine v prihodnjih letih. Glede na nove poplavne karte se bo treba odločiti tudi, kaj bomo naredili z območjem okoli Cegvenškega bajerja, kjer je bil predviden projekt medgeneracijskega centra z vsemi pripadajočimi vsebinami. Pridobivali bomo dokumentacijo za Trg pod kostanji, ki predstavlja nadaljevanje urejanja središča Mengša, za katerega predvidevamo, da se ga bomo lotili v 2025.
V kakšni kondiciji torej občina Mengeš vstopa v novo leto?
Glede na to, kakšno leto je za nami, v novo leto kljub vsemu vstopamo optimistično. Stvari se umirjajo. Vidim, da imajo ljudje drugačen zagon. Pred poplavami je bilo vse samoumevno, danes pa ni več tako, tako da v novo leto vstopamo z vedenjem, da se stvari v življenju lahko hitro spremenijo.
Voščilo občankam in občanom ob novem letu.
Letos je marsikdo doživel težke trenutke. Vsaka hiša, posameznik in družina ima svojo zgodbo. Prvi stres je minil, prišlo je pričakovanje in upam, da bodo s strani države dane obljube čim prej uresničene. Kljub težki preizkušnji smo Mengšanke in Mengšani pokazali, da znamo stopiti skupaj, da smo požrtvovalni, delovni, solidarni, empatični. Prav solidarnost in požrtvovalnost sta povezali mnogo ljudi, tako da so v vsem slabem vzniknile tudi pozitivne zgodbe. Kot župan sem ponosen na vse tiste sokrajanke in sokrajane, ki so ustvarjali te zgodbe in skozi temne oblake prinesli žarke upanja, veselja, optimizma. Srčno si želim, da ohranimo te pozitivne vrednote, ki so nas držale skupaj po ujmi, ter spoznanja ob zavedanju, da v Mengšu nismo sami, temveč imamo veliko prijateljev, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, da bo Mengeš še naprej najbolj prijetno mesto na deželi. Na koncu pa vsem želim predvsem zdravje, veselje, potrpežljivost, solidarnost in medsebojno razumevanje ter spoštovanje različnosti. Srečno in prijetno 2024!
