Kako se je nastal AIA Center za mlade Mengeš? Od kod ideja za ime AIA? 

Kot Mladinski center smo se registrirali 2011, ko smo se s podporo župana usmerili na mlade, ker v Mengšu še nismo imeli podobnih aktivnosti. Ker sem res želela preveriti kakšne so želje med mladimi, smo izvedli anketo in na ta način preverili, ali res potrebujejo tovrsten center. V anketi smo jih tudi vprašali katere aktivnosti pogrešajo, te smo kasneje tudi vključili v program. Rezultati so pokazali, da so potrebe visoke, saj jih je kar 78 odstotokov odgovorilo pritrdilno. Po anketi smo leta 2011 od Občine Mengeš dobili v uporabo prostore. Financirani smo delno iz občinskega proračuna, delno iz naslova državnih in evropskih razpisov, delno pa imamo pa tudi lastne prihodke, na primer iz počitniškega varstva. Naša ciljna skupina so sicer mladi od 15 do 29 let, ampak smo jo razširili do predšolskih otrok, pri katerih  pa mladi nastopajo kot aktivni udeleženci – vzgojitelji, vaditelji, animatorji ipd. Izpostavljam pa tudi veliko potrebo po prostovoljcih, ki jih vedno iščemo. Naj omenim še, da so poleg ostalih, prostovoljci tudi vsi naši predavatelji.

Kaj je vizija in poslanstvo vašega Mladinskega centra? 

Naše poslanstvo je spodbujanje aktivne participacije mladih in zagotavljanje avtonomnega prostora, kjer lahko uresničujejo svoje ideje, spodbujamo njihovo kreativnost, jim nudimo podporo  z mentorstvom in se trudimo za integracijo marginalnih skupin mladostnikov. Naši najpomembnejši načeli sta sprejemanje različnosti in odprtost do idej. Načela uresničujemo z odkrito komunikacijo in gradnjo kvalitetnih odnosov.

Je bil čas epidemije izziv tudi za vaš Mladinski center?

Za nas je bil velik izziv, saj so bila prosta druženja zaradi ukrepov nemogoča. Tudi nekatere dejavnosti,  kot so koncerti, športni turnirji, predstave, večeri družabnih iger ipd.,  so bili prepovedani ali pa neizvedljivi. Veliko klicev smo dobili kdaj bomo spet odprli. Razmišljali smo, kaj lahko naredim preko spleta in pričeli izvajati virtualna predavanja in  delavnice, učno pomoč,  športne dejavnosti, imeli smo tudi dva likovna nagradna natečaja Moja karantena, Ustvarjanje iz domačega udobja in natečaj Ustvarjanje iz papirja, ki še poteka, povezali pa smo se tudi z drugimi organizacijami in sodelovali v različnih projektih, kot sta LAS-ova projekta Za vas, podjetniki in Eko reka.

Na katerih področjih ste najbolj aktivni, oziroma na katere teme se najbolj osredotočate v Mladinskem centru?

Z dejavnostmi želimo zajeti čim širši spekter mladih, zato organiziramo različne aktivnosti. Od športne vadba, kot je nirvana, joga, do  športnih turnirjev  iz košarke, nogometa, pokra, gledaliških predstav,  neformalnega izobraževanja ( predavanja na temo odnosov, komunikacije, zdrave prehrane, potopisna predavanja,…), medvrstnške pomoči, preventive, svetovalnic, počitniških aktivnosti … Izpostavila bi tudi našo plesno hip hop dejavnost, ki je ena od naših prvih. Naši plesalci dosegajo lepe rezultate na tekmah, pripravljajo različne nastope. Enkrat letno  pa pripravijo plesno glasbeno predstavo na odru KD. Letošnjo predstavo z naslovom Vrvež v glavi, ki se je naši koreografiranji zdela aktualna v povezavi s korono, smo zaradi ukrepov pripravili le za starše, v nekdanjem letnem gledališču.

Na katere projekte ste najbolj ponosni, kaj bi najbolj izpostavili?

Primerov dobre prakse je veliko npr. naša gledališka skupina Zorana, ki je pripravljala odlične gledališke predstave (Plešasta pepelka, 5 Pepelk,…) na odru KD Mengeš in to popolnoma samostojno.

Uspeh je bil npr. tudi projekt prostovoljke, ki je bila ravno pred zaključkom študija Logopedije in je želela nuditi brezplačno logopedsko pomoč otrokom. Imela je odlične rezulatete in kmalu se je to izvedelo daleč okoli. Pisali so mi  kar iz dveh  zavodov, kjer so ji ponudili zaposlitev. Zelo dober primer je bila tudi brezplačna učna pomoč, ki jo še vedno izvajamo na pobudo prostovoljke, ki je prav tako kasneje dobila zaposlitev ravno zaradi tega projekta in drugi podobni primeri. Ponosni smo tudi na našo idejo zaposlitvenega portala RAY za mlade, ki smo ga oblikovali v okviru Erazmus+ s partnerji iz tujine. Žal smo projekt zaključili ravno ob začetku korone, zato upam, da portal v prihodnje še bolj zaživi.

Kakšni so načrti za prihodnost, česa se veselite po koroni, katerega izmed še ne realiziranih projektov?

Vidim, da so mladi vedno bolj ozaveščeni glede varovanja okolja in zdrave prehrane, na splošno so trajnostno usmerjeni. Menim, da so premiki na tem področju že, ko vidim naše mlade zagnane aktiviste, ki se trudijo nekaj spremeniti in to počnejo s svojimi projekti prizadevanja zaščite okolja, kot je Izmenjevalnica oblačil ipd. Zato planiramo v prihodnje še bolj  podpirati  in sodelovali tudi v tovrstnih projektih.

V prihodnje želimo tudi še bolj pomagati  socialno ogroženim  otrokom. Projekt, ki je nastal na pobudo Mateje K. se imenuje ”Daj naprej in podari sonce”, po isto-imenovanem filmu o dečku Trevorju, ki je živel v slabih razmerah in zaradi tega želel izboljšati svet. V luči Trevorjeve ideje zbiramo denarna sredstva za enake možnosti vseh tistih otrok, ki so zaradi ukrepov karantene v neenakopravnem socialnem položaju. V preteklosti smo zbrana sredstva nakazali Zvezi prijateljev Mladine Moste – Polje, za humanitarni sklad za pomoč družinam. Sredstva smo že prispevali po prvi karanteni, tokrat se projekta z enakim namenom lotevamo z zbiranjem šolskih potrebščin.

Kako se je nastal AIA Center za mlade Mengeš? Od kod ideja za ime AIA? 

Kot Mladinski center smo se registrirali 2011, ko smo se s podporo župana usmerili na mlade, ker v Mengšu še nismo imeli podobnih aktivnosti. Ker sem res želela preveriti kakšne so želje med mladimi, smo izvedli anketo in na ta način preverili, ali res potrebujejo tovrsten center. V anketi smo jih tudi vprašali katere aktivnosti pogrešajo, te smo kasneje tudi vključili v program. Rezultati so pokazali, da so potrebe visoke, saj jih je kar 78 odstotokov odgovorilo pritrdilno. Po anketi smo leta 2011 od Občine Mengeš dobili v uporabo prostore. Financirani smo delno iz občinskega proračuna, delno iz naslova državnih in evropskih razpisov, delno pa imamo pa tudi lastne prihodke, na primer iz počitniškega varstva. Naša ciljna skupina so sicer mladi od 15 do 29 let, ampak smo jo razširili do predšolskih otrok, pri katerih  pa mladi nastopajo kot aktivni udeleženci – vzgojitelji, vaditelji, animatorji ipd. Izpostavljam pa tudi veliko potrebo po prostovoljcih, ki jih vedno iščemo. Naj omenim še, da so poleg ostalih, prostovoljci tudi vsi naši predavatelji.

Kaj je vizija in poslanstvo vašega Mladinskega centra? 

Naše poslanstvo je spodbujanje aktivne participacije mladih in zagotavljanje avtonomnega prostora, kjer lahko uresničujejo svoje ideje, spodbujamo njihovo kreativnost, jim nudimo podporo  z mentorstvom in se trudimo za integracijo marginalnih skupin mladostnikov. Naši najpomembnejši načeli sta sprejemanje različnosti in odprtost do idej. Načela uresničujemo z odkrito komunikacijo in gradnjo kvalitetnih odnosov.

Je bil čas epidemije izziv tudi za vaš Mladinski center?

Za nas je bil velik izziv, saj so bila prosta druženja zaradi ukrepov nemogoča. Tudi nekatere dejavnosti,  kot so koncerti, športni turnirji, predstave, večeri družabnih iger ipd.,  so bili prepovedani ali pa neizvedljivi. Veliko klicev smo dobili kdaj bomo spet odprli. Razmišljali smo, kaj lahko naredim preko spleta in pričeli izvajati virtualna predavanja in  delavnice, učno pomoč,  športne dejavnosti, imeli smo tudi dva likovna nagradna natečaja Moja karantena, Ustvarjanje iz domačega udobja in natečaj Ustvarjanje iz papirja, ki še poteka, povezali pa smo se tudi z drugimi organizacijami in sodelovali v različnih projektih, kot sta LAS-ova projekta Za vas, podjetniki in Eko reka.

Na katerih področjih ste najbolj aktivni, oziroma na katere teme se najbolj osredotočate v Mladinskem centru?

Z dejavnostmi želimo zajeti čim širši spekter mladih, zato organiziramo različne aktivnosti. Od športne vadba, kot je nirvana, joga, do  športnih turnirjev  iz košarke, nogometa, pokra, gledaliških predstav,  neformalnega izobraževanja ( predavanja na temo odnosov, komunikacije, zdrave prehrane, potopisna predavanja,…), medvrstnške pomoči, preventive, svetovalnic, počitniških aktivnosti … Izpostavila bi tudi našo plesno hip hop dejavnost, ki je ena od naših prvih. Naši plesalci dosegajo lepe rezultate na tekmah, pripravljajo različne nastope. Enkrat letno  pa pripravijo plesno glasbeno predstavo na odru KD. Letošnjo predstavo z naslovom Vrvež v glavi, ki se je naši koreografiranji zdela aktualna v povezavi s korono, smo zaradi ukrepov pripravili le za starše, v nekdanjem letnem gledališču.

Na katere projekte ste najbolj ponosni, kaj bi najbolj izpostavili?

Primerov dobre prakse je veliko npr. naša gledališka skupina Zorana, ki je pripravljala odlične gledališke predstave (Plešasta pepelka, 5 Pepelk,…) na odru KD Mengeš in to popolnoma samostojno.

Uspeh je bil npr. tudi projekt prostovoljke, ki je bila ravno pred zaključkom študija Logopedije in je želela nuditi brezplačno logopedsko pomoč otrokom. Imela je odlične rezulatete in kmalu se je to izvedelo daleč okoli. Pisali so mi  kar iz dveh  zavodov, kjer so ji ponudili zaposlitev. Zelo dober primer je bila tudi brezplačna učna pomoč, ki jo še vedno izvajamo na pobudo prostovoljke, ki je prav tako kasneje dobila zaposlitev ravno zaradi tega projekta in drugi podobni primeri. Ponosni smo tudi na našo idejo zaposlitvenega portala RAY za mlade, ki smo ga oblikovali v okviru Erazmus+ s partnerji iz tujine. Žal smo projekt zaključili ravno ob začetku korone, zato upam, da portal v prihodnje še bolj zaživi.

Kakšni so načrti za prihodnost, česa se veselite po koroni, katerega izmed še ne realiziranih projektov?

Vidim, da so mladi vedno bolj ozaveščeni glede varovanja okolja in zdrave prehrane, na splošno so trajnostno usmerjeni. Menim, da so premiki na tem področju že, ko vidim naše mlade zagnane aktiviste, ki se trudijo nekaj spremeniti in to počnejo s svojimi projekti prizadevanja zaščite okolja, kot je Izmenjevalnica oblačil ipd. Zato planiramo v prihodnje še bolj  podpirati  in sodelovali tudi v tovrstnih projektih.

V prihodnje želimo tudi še bolj pomagati  socialno ogroženim  otrokom. Projekt, ki je nastal na pobudo Mateje K. se imenuje ”Daj naprej in podari sonce”, po isto-imenovanem filmu o dečku Trevorju, ki je živel v slabih razmerah in zaradi tega želel izboljšati svet. V luči Trevorjeve ideje zbiramo denarna sredstva za enake možnosti vseh tistih otrok, ki so zaradi ukrepov karantene v neenakopravnem socialnem položaju. V preteklosti smo zbrana sredstva nakazali Zvezi prijateljev Mladine Moste – Polje, za humanitarni sklad za pomoč družinam. Sredstva smo že prispevali po prvi karanteni, tokrat se projekta z enakim namenom lotevamo z zbiranjem šolskih potrebščin.