Mlada Domžalčanka Ajda Stina Turek, ki študira v Bostonu, je predana pevka, glasbenica, kot pravi sama, pa vse bolj postaja vsestranska performerka, saj jo zanima mnogo stvari in glasbenih zvrsti. Petje študira na Berklee College of Music, ki je največji neodvisni kolidž za sodobno glasbo na svetu in slovi kot ena od najboljših in najbolj kakovostnih šol jazza, rocka in popularne glasbe. Ker je Ajda ta trenutek še v Ameriki, je najin pogovor čez lužo potekal preko elektronske pošte. Že marca pa jo bomo lahko srečali tudi v živo, saj v Kulturnem domu Franca Bernika pripravlja promocijski koncert ob izidu svojega prvega albuma Sonder.
V kratkem boste imeli koncert v Domžalah. Nam poveste več?
Tako je. To bo predstavitev mojega jazz albuma Sonder, s katerim se ukvarjam že od septembra lani in se še kar noče končati. Posnet v Ameriki, bo ugledal luč sveta v Sloveniji ob našem prihodu iz Bostona. Promocijski koncert bo v Kulturnem domu Franca Bernika v petek, 23. marca, in bo zagotovo nekaj posebnega. Poleg zanimivih gostov, kot so Američan v Sloveniji dr. Noah Charney, plesalec Drejc Derganc in blogerka Maša Mazi, bom s seboj iz Bostona pripeljala tri odlične glasbenike, s katerim sem tudi snemala ta album. Doma so z različnih koncev sveta. Pianistka Emi Nishida, tudi moja bivša cimra, je Japonka, kontrabasist Youngchae Jeong je iz Južne Koreje, bobnar Yair Amster pa je iz Izraela.
Noaha Charneyja naši bralci dobro poznajo, saj je tudi kolumnist Modrih novic. Kako je prišlo do sodelovanja?
Moja starša sta šla nekajkrat na njegove intervjuje v Knjižnico Domžale, Slovenologija, mislim, da je bila to. Poslala sta mi bližnjice posnetkov, ki so bili objavljeni na internetu, naj si jih pogledam, da se bom malo razvedrila. Ko sem jih gledala, sem res uživala. Noah me je s svojo simpatično slovenščino nasmejal in navdušil. Najbolj se spomnim tistega srečanja, ki ga je imel z Mehičanom Carlosom Pascualom in kulturnim atašejem v Francoskem inštitutu v Sloveniji Mathiasom Rambaudem. Bili so zelo zabavni in toliko zanimivih stvari sem slišala, kako se tujci počutijo v Sloveniji. To sem takoj povezala s sabo in z mojimi izkušnjami v Ameriki. No, ko sem razmišljala, kaj bi naredila s svojim prvim koncertom – želelasem si namreč, da ne bi bil samo koncert, pač pa bi poslušalci odnesli nekaj več – sem se spomnila nanj. Pisala sem mu, mu razložila, kako in kaj, ter ga vprašala, če bi bil pripravljen imeti z mano kratek intervju kot uvod v koncert. Rada bi z ljudmi, ki niso nikoli živeli v tuji deželi, delila svojo izkušnjo, kako je biti Slovenka v Ameriki. Bila sem presrečna, ko mi je napisal, da ima 23. marca čas. Tako bo sedaj on moj gost, vendar bo v bistvu on gostil mene, Slovenko v Ameriki. (smeh)
To bo torej promocijski koncert vašega prvega avtorskega albuma …
No, eno od skladbo z albuma, Underneath The Blossom of a Desert Rose, boste že kmalu lahko slišali na Radiu Slovenija. Skupaj z videospotom bo prišla v javnost v začetku marca, album Sonder pa bo izšel prav v tednu, ko pridem domov.
Vsa glasba na albumu je avtorska, vaša? Prav tako besedila, kajne? Od kje črpate navdih?
Tako je, vse pesmi so moje delo, razen ene, katere avtor je moj aranžer Nino Šamanić, tudi moj bivši sostanovalec, Berkleejev diplomant, s katerim sva res dobra ekipa. Navdih za besedila in melodije črpam predvsem iz vsakdanjega življenja, iz aktualnih problemov mladih in tudi sicer v svetu, na katere naletim pri spoznavanju novih kultur, ljudi, iz zabavnih dogodivščin, ljubezni.
Ste talent podedovali po očetu, ki je v preteklosti za vas pisal besedila?
Joooj! Tega pa ne vem. Namreč, jaz si ne upam pisati besedil v slovenščini, ker se vedno primerjam z očijem, ki je v slovenskih besedilih pravi mojster. Meni leži angleščina, se mi zdi. Se lažje izražam. Sem bolj svobodna. Verjetno sem