torek, 5 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
20.5 C
Kamnik
torek, 5 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
torek, 5 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
torek, 5 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
torek, 5 julija, 2022
DomovKulturaKulturna dediščina je del naše identitete

Kulturna dediščina je del naše identitete

Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) je projekt pod okriljem Sveta Evrope in Evropske Unije na področju kulture. Sodeluje več kot 50 držav, med njimi tudi Slovenija. DEKD potekajo vsako leto septembra in so tematsko zasnovani. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot koordinator slovenskih prireditev povabi k sodelovanju institucije, društva, posameznike, ki s svojimi aktivnostmi prispevajo k varovanju in popularizaciji kulturne dediščine. V okviru DEKD se za teden dni v pestrem dogajanju poveže velika množica slovenskih mest, krajev in vasi. Dediščina v teh dneh oživi. Dnevom evropske kulturne dediščine so se pridružili tudi v Knjižnici Domžale.


Teden kulturne dediščine (TKD) je nacionalni medresorski projekt, s katerim se z različnimi aktivnostmi želi spodbuditi večjo vključenost vsebin s področja ohranjanja kulturne in naravne dediščine v vzgojno-izobraževalne procese. Cilj je, da se otroke in mladino poduči, kako, kje in od koga pridobiti osnovne informacije o dediščini. Drugi del aktivnosti je, da se spodbuja muzeje, galerije, arhive, knjižnice in druga društva, da pripravijo programe.  Kot omenjeno, je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije nosilec projekta, sodelujejo pa tudi partnerji, med njimi Ministrstvo za kulturo. TKD je vsebinsko z enako temo in terminsko usklajen z DEKD.

Aktivnost v okviru TKD

»Letošnja tema je Dober tek! in tako tej temi sledimo tudi mi. Vendar pa je res, da ima Knjižnica Domžale precej bogato domoznansko zbirko in tudi sicer veliko delamo na ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Domoznanstvo je posebna dejavnost, ki raziskuje, proučuje in opisuje določeno geografsko oz. upravno območje; obsega zbiranje, obdelavo in hranjenje knjižničnega gradiva za območje, ki ga knjižnica pokriva in ki nam govori o zgodovinskem, geografskem, etnološkem ter družbenem in kulturnem utripu tega območja. Uporabnikom knjižnice v skladu z njihovimi interesi nudi informacije o aktualnem dogajanju na njihovem območju in jih seznanja s podobo razvoja nekega kraja,« pojasnjuje Katja Šimenc iz Knjižnice Domžale in dodaja, da je domoznanska zbirka najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice. “Vključuje knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od kriterijev, ki se navezujejo na območje, katerega knjižnica pokriva s svojo domoznansko dejavnostjo: se po vsebini nanaša na območje, ali je nastalo na tem območju in so ga ustvarili avtorji s tega območja.«

»V sklopu našega dela smo tako že dolgo razmišljali tudi o zbiranju starih receptov in pričevanj ljudi, kaj so jedli, kako so hrano pripravljali. Letos se nam je zaradi teme DEKD in TKD Dober tek! zdel primeren čas, da povabimo ljudi k sodelovanju. Vendar je to zgolj izhodišče, začetek globljega raziskovanja. V našem natečaju smo povabili javnost k fotografiranju jedi in pijače, značilnih za naše okolje, v katerem živimo, in deljenju starih receptov, ki so jih dobili od babic ali dedkov, in kako jih pripravljajo danes,« Katja Šimenc pojasni namen natečaja, ki poteka v Knjižnici Domžale do vključno 19. novembra na Dan slovenske hrane.

Rokovnjaški lonec in Mengeški bizgec

Iz naši krajev že poznamo recept Rokovnjaški lonec, ki naj bi bil doma iz Črnega grabna pri Lukovici, kjer so ga včasih po gozdovih skrivali rokovnjači. Za preživetje so lovili divjad. Tako je nastal mit o rokovnjaškem loncu, katerega sestavine so preproste, nalovljene in pokradene: divjačina, krompir, rumena koleraba, rumeno ali po domače svinjsko korenje in čebula. Moški so ulovili divjad, ženske, tako imenovane rokovnjaške babe, pa so po okoliških vrtovih pokradle zelenjavo in jo z mesom vse dneve kuhale v svojih kotlih. Recept je objavljen v knjigi Domača kuhna v kateri 94 skupin osnovnošolcev, domala iz vse Slovenije, obuja slovensko kulinarično dediščino. Poznan je tudi recept za Mengeški bizgec. Pisatelj in etnolog Janez Trdina je v enem izmed svojih zapisov opisoval prehranjevalne navade Mengšanov v 19. stoletju. V tem zapisu je navedena jed, sestavljena iz kislega zelja, kisle repe, ječmenove kaše oziroma ješprenja in mesa. Ta jed je šla že v pozabo, a so jo na srečo s pomočjo Zorke Požar iz Turističnega društva Mengeš in kuharskega mojstra Jurija Repanška z Mengeške koče oživili.

Ohranjanje kulturne dediščine je poslanstvo

»Ohranjanje kulturne in tudi naravne dediščine je plemenito poslanstvo vseh nas. Temu služijo vsi ti projekti in dejavnosti. Dediščina je del naše identitete kot posameznika in identitete kot skupnosti, hkrati pa se odraža v naših vrednotah, prepričanjih  in naših znanjih. Dediščina nam bogati življenja ob spominjanju, druženjih, hobijih, ki so povezani s kulturno dediščino, preko dediščine spoznavamo ljudi in na nek način smo vsi ohranjevalci kulturne dediščine. Raziskave so pokazale, da je dediščina ena ključnih dejavnikov pri tem, da se ljudje bolje počutijo znotraj skupnosti in so bolje povezani,” zaključuje Katja Šimenc in poudari veliko zanimanje za kulturno dediščino med starostniki, »opazili smo, da kulturna dediščina in zbiranje spominov in zgodb izjemno veliko pomeni tudi starejšim, ker jih to vrača v mladost in ob tem obujajo spomine, zato se nam zdi pomembno, da tudi njim predstavimo našo bogato domoznansko zbirko in jih vztrajno vabimo k sodelovanju.«

Razstava DOBER TEK, KNJIŽNI JUNAKI! Ilustracije so delo osnovnošolcev iz OŠ Rodica.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
20.5 ° C
21.9 °
18.7 °
73 %
2.6kmh
40 %
tor
20 °
sre
27 °
čet
27 °
pet
24 °
sob
26 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano