Kam na izlet, da odkrijem še kakšen zanimiv kotiček naše lepe Slovenije? Grem v Vipavsko dolino raziskat pohodne poti in kulinarične dobrote. Dornberk je moje izhodišče na Trstelj, obenem pa je bila tu v času mojega obiska organizirana osmica, tako da pršuta in vina ni manjkalo. Trstelj je najvišji razgleden hrib na slovenskem Krasu ter najvišji vrh Črnih hribov. S prostranega vrha razgled seže na vse strani neba, ob lepem vremenu lahko vidite tudi Tržaški zaliv, del italijanske obale ter savudrijski polotok. Ko govorimo o Krasu, imamo v mislih pršut, vino – kaj pa voda?
Zakaj ni vode na Krasu? V naravi pihljal je večerni veter in légala noč je na mesto in vas. Tedaj sta prispela Kristus in Peter vsa trudna od dolgega pota na Kras. Brž Peter potrka na duri prve in v vezi ponižno vpraša moža: »Imate li, oča, kaj strehe in mrve, da bi prenočila pri vas midva?« Pogleda ju kmet in malo premisli, potem pa reče: »Kar morem, to dam. Lahko odideta spat na svisli, a ozek celo za družino je hram.« Na klin zadovoljen torbo obesi in s Kristusom Peter odide spat. Zatisneta kmalu na mrvi očesi in v sen se oba zamakneta zlat. Tedaj gospodar nju torbo sname in gnjat začuden izvleče iz nje. Neznana slast vso družino objame in kmetu želja utriplje srce. Poišče leseno tnalce na cesti, potisne jo v Petrovo torbo, meneč: »Saj potnika gnjati ne smeta jesti, sicer sta žejna na poti preveč.« Ne vzide na nebu se jutranja zarja, na mrvi vzbudita neznanca se že. Presrečno zahvalita gospodarja in Peter spet vrže torbo na se. Med potjo ob drevju pa Peter reče: »Poglej tu v studenci vodico hladno, jaz dolgo že v torbi prenašam pleče; počakajva tu in pojejva meso!« In Peter sede na sočnato travo pod senco vrbinih rosnih peres. Osupel in jezen zamaje glavo, iz torbe popotne privleče — les. »Nesrečni tat,« nevoljen zakliče, »kaznuj ga, Gospod, vse sosede z njim!« Odvrne Kristus: »Kar kazni se tiče, naloži jo ti in jaz jo zvršim.« Premišlja Peter nekoliko časa, Gospoda mogočnega prosi tako: »Vsa voda na enkrat izgini s Krasa, da žejo trpe, ki so jedli meso.« Usahne studenec ob njem ob tej priči, potegne črez brda veter sušeč. Ne dajejo vrelcev ne doli ne griči. Od takrat na Krasu ni vode več. (Vir: https://sl.wikisource.org/wiki/Zakaj_ni_vode_na_Krasu)
Peljemo se po avtocesti proti Novi Gorici in jo zapustimo pri izvozu za Selo, nadaljujemo proti Dornberku. V Dornberku nas usmerjevalne table usmerijo na Trstelj. Peljemo se skozi naselje Potok pri Dornberku. Ko se začne cesta ovinkasto vzpenjati, parkiramo ob prvi markacijo za Trstelj. Nadaljujemo peš. Pot se na začetku izmenjuje deloma po gozdu deloma po asfaltirani cesti, vse do prevala Železnih vrat. Tu nas usmeri v gozd do koče oziroma vrha Trstelja. Pot je dobro markirana. Na vrhu se lahko okrepčamo v koči. Vrnemo se po isti poti.
Izhodišče: Potok pri Dornberku (69,5 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 2,5–3,5 ure
Najprimernejši čas: vse leto Časa vožnje: 90 minut v eno smer
Bogomira Skvarča Jesenšek
