Logatec, kraj, ki ga poznam zgolj po svojem priimku Skvarča in Napoleonovem drevoredu lip. Večkrat me kdo vpraša, če sem iz Logatca. Ne, moje korenine segajo malce dlje, moj nono je bil iz Podkraja nad Ajdovščino, ki pa je le nekaj kilometrov oddaljen od Logatca. Moj tokratni cilj je Razgledišče pod Srnjakom (800 m) in Srnjak. Zanimiva pot, ne samo zaradi razgleda, ki ga ponuja razgledna ploščad, temveč tudi iz zgodovinskega vidika, saj poteka mimo rimske utrdbe v Laniščah. Tu je potekala rimska obrambna črta z obrambnimi postojankami in zidom, ki naj bi varovala stari Rim, na Razgledišču je bila že za časa Rapalske meje vojaška opazovalnica, ki je vidna še danes.

Foto in besedilo: Bogomira Skvarča Jesenšek

Logatec je v Rimski dobi nosil ime Longacitum, kar pomeni dolg. V Logatcu so bili dolgi, nepregledni gozdovi. Prečkal jih je del mogočnega zidu, ki so ga Rimljani zgradili v obrambo pred barbari. Naši predniki pa so razvaline tega zidu imenovali Ajdovski zid in bili prepričani, da so ga zgradili Velikani Ajdi. Le velikani lahko zgradijo tako močne kamnite zidove, je trdila kmečka logika. (Vir: https://issuu.com/visitljubljana/docs/pripovedi)

Kdo so Ajdi? Ajdi se v literaturi pojavljajo kot velikani s človeško podobo. Bili naj bi predniki ljudi. Po pripovedih so tako veliki, da se lahko pogovarjajo z gore na goro, če kaj potrebujejo, jim ni treba daleč hoditi, samo zakličejo in njihovi sosedje jim ta predmet podajo. Tako so si izposojali sekire in podobne predmete, ki so jih potrebovali pri delu. Ljudje naj bi bili v primerjavi z njimi tako majhni, da so jih lahko nosili v predpasniku. Kot je za velikane značilno, so bili močni, ne pametni. Naselili so se na najvišje gore in planine, in sicer posamično. Zidali so veliko gradov, cerkva, božjih oltarjev, čeprav so bili v nekaterih delih označeni kot pogani. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ajdi)

Peljemo se po avtocesti v smeri Kopra, ki jo zapustimo pri odcepu za Logatec. Nadaljujemo v smeri Idrije in v Kalcah zavijemo proti Podkraju. Po 500 metrih na levi strani vidimo makadamsko parkirišče z oznako “Razgledišče”, tu parkiramo in nadaljujemo peš po makadamski poti, ki je precej zložna in ves čas označena s tablami. Pripelje nas do Rimske trdnjave v Laniščah in se nato nadaljuje kot gozdna pot vse do Razgledišča. Tu je postavljena razgledna ploščad in klopce. Pot lahko nadaljujemo proti najvišjemu vrhu Logatca, Srnjaku, ki pa je mestoma označena z modrimi pikami, vendar so le te tako redke, da jih lahko mimogrede spregledamo ali pa jih ne najdemo. Vrnemo se po isti poti.

Izhodišče: parkirišče Kalce (491 m)

Zahtevnost: lahka

Čas hoje: 3–4 ure

Najprimernejši čas: vsi letni časi

Časa vožnje: 60 minut v eno smer         

Logatec, kraj, ki ga poznam zgolj po svojem priimku Skvarča in Napoleonovem drevoredu lip. Večkrat me kdo vpraša, če sem iz Logatca. Ne, moje korenine segajo malce dlje, moj nono je bil iz Podkraja nad Ajdovščino, ki pa je le nekaj kilometrov oddaljen od Logatca. Moj tokratni cilj je Razgledišče pod Srnjakom (800 m) in Srnjak. Zanimiva pot, ne samo zaradi razgleda, ki ga ponuja razgledna ploščad, temveč tudi iz zgodovinskega vidika, saj poteka mimo rimske utrdbe v Laniščah. Tu je potekala rimska obrambna črta z obrambnimi postojankami in zidom, ki naj bi varovala stari Rim, na Razgledišču je bila že za časa Rapalske meje vojaška opazovalnica, ki je vidna še danes.

Foto in besedilo: Bogomira Skvarča Jesenšek

Logatec je v Rimski dobi nosil ime Longacitum, kar pomeni dolg. V Logatcu so bili dolgi, nepregledni gozdovi. Prečkal jih je del mogočnega zidu, ki so ga Rimljani zgradili v obrambo pred barbari. Naši predniki pa so razvaline tega zidu imenovali Ajdovski zid in bili prepričani, da so ga zgradili Velikani Ajdi. Le velikani lahko zgradijo tako močne kamnite zidove, je trdila kmečka logika. (Vir: https://issuu.com/visitljubljana/docs/pripovedi)

Kdo so Ajdi? Ajdi se v literaturi pojavljajo kot velikani s človeško podobo. Bili naj bi predniki ljudi. Po pripovedih so tako veliki, da se lahko pogovarjajo z gore na goro, če kaj potrebujejo, jim ni treba daleč hoditi, samo zakličejo in njihovi sosedje jim ta predmet podajo. Tako so si izposojali sekire in podobne predmete, ki so jih potrebovali pri delu. Ljudje naj bi bili v primerjavi z njimi tako majhni, da so jih lahko nosili v predpasniku. Kot je za velikane značilno, so bili močni, ne pametni. Naselili so se na najvišje gore in planine, in sicer posamično. Zidali so veliko gradov, cerkva, božjih oltarjev, čeprav so bili v nekaterih delih označeni kot pogani. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ajdi)

Peljemo se po avtocesti v smeri Kopra, ki jo zapustimo pri odcepu za Logatec. Nadaljujemo v smeri Idrije in v Kalcah zavijemo proti Podkraju. Po 500 metrih na levi strani vidimo makadamsko parkirišče z oznako “Razgledišče”, tu parkiramo in nadaljujemo peš po makadamski poti, ki je precej zložna in ves čas označena s tablami. Pripelje nas do Rimske trdnjave v Laniščah in se nato nadaljuje kot gozdna pot vse do Razgledišča. Tu je postavljena razgledna ploščad in klopce. Pot lahko nadaljujemo proti najvišjemu vrhu Logatca, Srnjaku, ki pa je mestoma označena z modrimi pikami, vendar so le te tako redke, da jih lahko mimogrede spregledamo ali pa jih ne najdemo. Vrnemo se po isti poti.

Izhodišče: parkirišče Kalce (491 m)

Zahtevnost: lahka

Čas hoje: 3–4 ure

Najprimernejši čas: vsi letni časi

Časa vožnje: 60 minut v eno smer