Nedeljsko jutro, sončni vzhod, peljem se proti Primorski, namenjena v dolino Gradaščice. Prečudovit jesenski dan, brez vetra, ravno pravšnje temperature. Pred mano se ob sončnem vzhodu pojavi mogočna kraška planota Nanos, ki se prostrano dviga, dolga kar 12 in široka 6 kilometrov. Pleša (1262 m) predstavlja razgledno točko na domala vso jugozahodno Slovenijo, celo do Furlanije in proti Benetkam. Območje južnih in zahodnih obronkov Nanosa je od leta 1987 zaradi številnih botaničnih zanimivosti in naravne ohranjenosti razglašeno za Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa. Nanos, ki ga vedno rada obiščem, še posebej v jesenskih ali pomladnih mesecih, ko ni prevroče. Sprememba načrta, grem na Nanos!
Pod vrhom Nanosa na zahodni strani stoji cerkev, ki je bila zgrajena že v 16. stoletju in je posvečena sv. Hieronimu, o katerem je znana legenda, ki takole pripoveduje:
Pred davnimi časi so “domačim” kmetom iz Vipavske doline vsako leto poplave uničevale poljske pridelke. Dobremu puščavniku, Hieronimu, so se kmetje zasmilili. Odločil se je, da jim bo pomagal. Predlagal jim je, da bi odšel živet na Nanos, od koder je čudovit razgled. Predlagal jim je, da bo vedno, ko se bo pripravljalo na neurje, zakuril velik ogenj. Kmetje so mu v zameno prinašali hrano in druge potrebne stvari za preživetje. Hieronim je res kuril ogenj. Vsakič, ko so kmetje v dolini opazili z vrha Nanosa dim, so urno pospravili svoje pridelke. Ko je bil na smrtni postelji, jim je obljubil, da jim bo pomagal tudi po smrti. Vendar jih bo namesto z dimom opozarjal z meglicami. In še danes, ko se pripravlja na slabo vreme, lahko opazimo na pobočju Nanosa meglice, ki skrijejo njegov vrh. Kmetje so Hieronima proglasili za svetnika in mu v zahvalo na kraju, kjer je kuril, zgradili cerkvico.
Peljemo se po avtocesti proti Kopru vse do izvoza za Razdrto, kjer zapustimo avtocesto in nadaljujemo v smeri Vipave. Malo pred vasjo Podnanos, kjer je cesta precej ovinkasta, nas usmerjevalna tabla usmeri desno proti Nanosu. Pot nadaljujemo po precej strmi in ozki poti vse do Lovskega doma Vojkovo, kjer parkiramo. Od tu nadaljujemo peš. Pot nas najprej zložno vodi po gozdu, nato pa po travnatih pobočjih, vse do cerkvice sv. Hieronima. Nato se nekoliko strmeje vzpne po obrobju Nanoškega pobočja. Nadaljujemo v smeri Vojkove koče. Pot je razgledna, saj hodimo ob obrobju ter tudi dobro označena. Na Vojkovi koči se okrepčamo in se vrnemo po isti poti. Če vam ostane še kaj časa, se z avtom odpeljite še do turistične kmetije Abram, ki je več kot 500 let stara kmetija in se nahaja na nadmorski višini 920 m. Ob lepem vremenu je od tukaj čudovit razgled na morje. Od lovskega doma je z avtom oddaljena približno 15 minut vožnje in je tudi dobro označena. Posebnost te kmetije je, da imajo v kletki živega medveda, poleg tega pa tudi zelo okusne domače jedi. Od tu se lahko odpeljete naprej po gozdni poti do Podkraja, Logatca, Vrhnike in proti domu.
Bogomira Skvarča Jesenšek
 predstavlja razgledno točko na domala vso jugozahodno Slovenijo, celo do Furlanije in proti Benetkam. Območje južnih in zahodnih obronkov Nanosa je od leta 1987 zaradi številnih botaničnih zanimivosti in naravne ohranjenosti razglašeno za krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa. Nanos, ki ga vedno rada obiščem, še posebej v jesenskih ali pomladnih mesecih, ko ni prevroče. Sprememba načrta, grem na Nanos!){kind=link}