Za sončno Dolenjsko ste že slišali, kaj pa za naselje Mali Slatnik v bližini Novega mesta? Tu je pričetek Machove učne poti, ki se imenuje po vizionarski družini Mach. Ob 9096-metrski poti spoznamo naravne in kulturne danosti teh krajev. Je izredno slikovita in poteka krožno od Malega do Velikega Slatnika, kjer je nekdaj stala graščina družine Mach. Johan Mach je v teh krajih gojil sviloprejko, do takrat neznanega metulja, azijskega svilnatega prelca jamamaja, ki nas ves čas usmerja in spremlja ob poti. Ti najdemo še različne zanimivosti, kot so Tičkov mlin, Mlinščica, Slatenski potok, Čuvar reda in miru, Machov hrib, Sotočje treh studencev, Trdinovo skalno oko, Machov grob, Machova graščina, Mokrišče in Škratovo uho. Navdušeni boste.
Zakleti oreh in nesrečna ljubezen
Orehovo senco so po pripovedi nesrečno okusili mnogi. Janezu Trdini je na uho prišla tudi nesrečna ljubezenska zgodba o Wilhelmini, najmlajši sestri Ernsta Macha. Njeno žalostno zgodbo je pisatelj malo potvoril in dekle v Zakletem orehu opisal kot lepo Beti, lahkoživo in pohujšljivo za ljudi v Podgorju. Dekle se je na mah zaljubilo v domačega oskrbnika, poročenega kmeta Rikca, in mu zavrtelo glavo. Po ljudskem izročilu se je Beti nekoč zadržala v senci zakletega drevesa. Očarana se je izpod oreha s kočijo pripeljala v vas, kjer je spoznala čednega mladega oskrbnika ter vzkliknila, kako je lep podgorski kraj ali še lepši so podgorski junaki. Rikec naj bi jo po njenem naučil slovenskega jezika, ona pa njega vseh lepih veščin. Nato se mladi kmet več kot štirinajst dni ni vrnil k družini. Grozno pohujšanje sta sejala po nedolžnem Podgorju. Lepa Beti, še pravi Trdina, je kmeta tako močno ujela v svoje mreže, da se ni mogel upreti. Kmetova žena pa ni bila kaka mila jera, svojega dedca je večkrat grdo “opurflala”, a ker ni nič zaleglo, je stvar prijavila cerkvenim oblastem. Te so ukrepale. Betin sorodnik (v resnici Wilhelminin brat Ernst, ki je namesto očetove premehke duše kot avtoriteta družine stvari postavil na pravo mesto), vpliven češki mož, je iz tujine prišel na Slatnik, dekle razdedinil in jo poslal v samostan na Dunaj. To je bila uničujoča kazen za mlado dekle, ki je hrepenelo samo po ljubezni. (Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/kdo-sta-bila-johann-in-ernst-mach-ali-po-kom-se-imenuje-machov-hrib-pod-gorjanci-2.html)
Do Malega Slatnika se pripeljemo mimo Novega mesta in parkiramo pri baru Amigo, kjer je urejeno parkirišče za obiskovalce Machove poti. Pot je označena z rumenim metuljem in rumeno-belimi oznakami. Je krožna, z več bližnjicami, pohodniška in večino ravninska. Poteka po gozdu, ob potokih, sotočju, le pri naselju Veliki Slatnik en kratek odsek poti poteka po asfaltu. Ob poti so klopce, ob katerih se lahko ob žuborenju potka odpočijete in okrepčate. Pri baru si lahko vzamete tudi zloženko, ki vas vodi in o pouči o vseh zanimivostih na poti.
Izhodišče: Amigo bar (190 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 2–3 ure
Najprimernejši čas: vsi letni časi
Časa vožnje: 60 minut v eno smer
Besedilo in foto: Bogomira Skvarča Jesenšek
