Mraz, zaledenela vetrobranska stekla, gosta megla, zima brez sonca. Kje? Ljubljanska kotlina v zimskih mesecih. Skodelica kave ob toplem kaminu, logična izbira, da ostanem na kavču, si mislim. Ne bodi lena, si rečem. Vzamem rokavice, kapo, topla oblačila in se odpravim proti Škofji Loki. Križna Gora je moj cilj. Pričakali so me sončni žarki, ki so se lesketali v snegu. Na Križni Gori stoji cerkvica sveti Križ, in sicer na hribčku, od koder je prečudovit razgled na del Kamniških Alp ter Škofjeloško hribovje ter na morje megle, ki prikriva dolino. Odlična izbira, izbrala sem sonce namesto megle.
Škofja Loka je tudi mesto tisočerih zgodb in ena od teh je zgodba o zamorcu. Zgodba pripoveduje, da je imel Abraham, prvi zemljiški gospod na loškem ozemlju, služabnika zamorca. Ko se je Abraham naučil slovenskega jezika, se je podal v Poljansko dolino, da bi govoril s svojimi podaniki in tlačani, pri tem pa ga je spremljal zamorec. V tistih časih so bili gozdovi Poljanske doline polni medvedov. Zamorec je to vedel in s sabo vzel lok in tulec poln puščic. V gozdu sta naletela na medveda. Knez Abraham je ob srečanju z medvedom prestrašeno obstal, njegov sluga pa je, ne bodi ga len, nategnil lok in izstrelil puščico naravnost v medvedovo srce. Gospod je rešitelja objel in dejal: »Rešil si mi življenje. Za tvoje junaštvo te bom bogato nagradil, da bodo še kasnejši rodovi vedeli, kakšen junak si bil!« Takoj, ko sta se vrnila v grad, je zaukazal, naj v grb naslikajo glavo njegovega rešitelja. Od takrat je v škofjeloškem grbu glava črnega zamorca. (Vir: hotel-zamorc.si)
Odpeljemo se proti centru Škofje Loke in nadaljujemo proti Železnikom. Malo pred koncem naselja Škofja Loka, kjer cesta v križišču zavije proti Trnju, se usmerimo levo, na parkirišče pri trgovini Mercator, kjer parkiramo. Odpravimo se skozi vas Trnje po asfaltirani poti, ki se po nekaj sto metrih spusti. Tu se asfaltna pot konča in že vidimo rdečo usmerjevalno tablo, ki nas levo usmeri proti Križni gori. Od tu dalje je pot dobro markirana. Najprej nas pelje preko travnikov ob potočku, ki ga prečkamo preko lesenih desk, nato se pot strmeje vzpne v gozd. Pri zaselku Cavrn se pot položi, nadaljujemo po asfaltni cesti do križa, kjer se odcepi levo in se zopet nekoliko vzpne. Pot, ki poteka po gozdu, nas pripelje mimo lovskega doma, kjer se lahko okrepčamo, potem pa še nekaj korakov in smo na hribčku pri cerkvi. Vrnemo se lahko po isti poti ali pa po cesti krožno nazaj v Škofjo Loko.
Izhodišče: Škofja Loka (364 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 1,5–2 uri
Najprimernejši čas: v vseh letnih časih
Čas vožnje: 30 minut v eno smer
