April, ko naj bi bila pomlad že v polnem razcvetu, pomladne temperature in kratki rokavi samoumevni, a je zima še pomahala z repom. Snežinke in pobeljeni griči me niso ustavili. Moj pokojni sodelavec je neštetokrat govoril o Ključu, pa me v mojih mladih letih to ni zanimalo, takrat so bili pomembni dvatisočaki. Tokrat je moj cilj Ključ (623 m), manj znan vrh Polhograjskega hribovja. Moje izhodišče je pri cerkvici svetega Urha, ki je z obzidjem vpisana v seznam kulturne dediščine Republike Slovenije in je element grba občine Horjul. Vrh Ključa je nerazgleden, vendar je pot še kako prijetna, saj več čas poteka po gozdu, obkrožajo pa nas visoki hrasti. Zagotovo ga še obiščem!
Pripovedke o Svetem Urhu
Nekega dne je Turek jedel pod Kajžarjem v Podolnici. Kar nekdo ustreli in izbije Turku žlico iz rok. Prestrašen skoči Turek na noge, rekoč: »Svetec pluje doli, zdaj pa le bežimo!« Drugič so hoteli Turki prihajati na vrh Zaklanškega griča. Kar se začne zemlja udirati pod kopiti in konji niso mogli več naprej. Ko vprašajo, kako daleč seže moč tega svetnika, jim ljudje pokažejo po dolini naprej. Turki potem v tem kraju niso več ropali in požigali. Ko so nazadnje obnavljali cerkveno streho na sv. Urhu, je Podolničan obrnil lončenega petelina proti Podolnici, rekoč: »Do sedaj je gledal proti Zaklancu, sedaj naj pa še nekaj časa gleda proti Podolnici.« Kmalu zatem je v nevihti udarila strela in petelinu odbila glavo. Tudi o tem je govora, kam so obrnjeni svetniki v cerkvi, ali proti Podolnici ali proti Zaklancu. Vir: Cerkev sv. Urha z obrambnim obzidjem in stolpi – horjul.si
Iz Ljubljane se peljemo po avtocesti, usmerimo se na izvoz Brezovica in nadaljujemo v smeri Dobrave. Nadaljujemo proti Horjulu, mimo naselja Podolnica do Zaklanca, kjer nas usmerjevalna tabla usmeri desno do cerkvice sv. Urha. Na parkirišču pri cerkvi parkiramo in se vrnemo kakšnih 50 metrov v smer, od koder smo se pripeljali, ter peš nadaljujemo po kolovozu mimo vodohrana. Pot je ves čas dobro označena, na začetku se nekoliko strmeje vzpenja, potem se spet položi, nato zopet vzpne na vrh Ključa. Pot nadaljujemo, približno 300 m spusta, še do Partizanskega doma pod Ključem, kjer nas pričaka prijazna oskrbnica, pri kateri miza ni nikoli prazna. Za mizo sedijo domačini in klepetajo, občutek je, kot bi prišel domov.
Izhodišče: Sveti Urh (420 m)
Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 2–3 ure
Najprimernejši čas: v vseh letnih časih
Časa vožnje: 45 minut v eno smer
Bogomira Skvarča Jesenšek
, manj znan vrh Polhograjskega hribovja. Moje izhodišče je pri cerkvici svetega Urha, ki je z obzidjem vpisana v seznam kulturne dediščine Republike Slovenije in je element grba občine Horjul. Vrh Ključa je nerazgleden, vendar je pot še kako prijetna, saj več čas poteka po gozdu, obkrožajo pa nas visoki hrasti. Zagotovo ga še obiščem!){kind=link}