Tokrat se bomo odpravili po zaklad na skrajni zahodni del Posavskega hribovja, na gozdnati vrh, ki nima razgleda, ima pa skrivnost. Cicelj je eden višjih vrhov na grebenu med Moravško dolino in zgornjim delom doline Save v Posavskem hribovju. Povzpeli se bomo še na en razgledni vrh, sv. Miklavž nad Savo (741 m), na katerem stoji cerkvica, ki je bila posvečana zavetniku nekdanjih savskih brodarjev in splavarjev. Po ustnem izročilu naj bi jo zgradili že v drugi polovici 15. stoletja prav brodarji, ki so tovorili blago po reki. Zaradi izjemne razgledne lege so to cerkev nekdaj imenovali čuvar zgornje Save. Brodarji so menili, da se jim ne more nič zgoditi, vse dokler vidijo cerkev.
Kaj pa zaklad? Stara zgodba pripoveduje, da so Turki nekoč na kamelah pritovorili k cerkvi sv. Miklavža nad Moravško dolino veliko zlata. Prisilili so štiri kmete, da so jim zlato zakopali na vrh nekega hriba, od koder se vidi cerkveni prag. Ker so Moravčani Turke pregnali, je zaklad še sedaj zakopan v zemlji. Nekateri ljudje verjamejo, da je to mesto na vrhu Ciclja. Turki so poleg zlata s seboj prinesli tudi tri vladarske krone. Nekoč se je domačinom celo posrečilo, da so zaklad našli in izkopali, a ker je ravno takrat prišel nekdo mimo in jih ogovoril, se je zlato pogreznilo desetkrat globlje, kot je bilo prej. Ko bodo zaklad ponovno našli, se bo Moravška dolina imenovala Dolina treh kron. Po nekaterih zgodbah naj bi Turki zasegli zlato v gradu Tuštanj, ki še danes stoji ob vznožju Ciclja. Prerokovano je, da ga bo našel otrok, ki ga bodo zibali v zibelki, narejeni iz smreke, zrasle na tem mestu. Nekoč je graščak iz tuštanjskega gradu že našel vhod, skalnato votlino vrh Ciclja, ki je vodila do neznanskih dragocenosti. Ko pa je tekel domov po hlapce in vaščane, da bi mu pomagali spraviti zaklad domov, je le-ta izginil. Ko se je vrnil, ni našel ničesar več, ne skrivnostnega vhoda in ne zaklada … (Vir: Pravljične poti Slovenije, Irena Cerar Drašler)
Peljemo se po cesti do Moravč, kjer sledimo oznakam za Zagorje. Tik pred koncem naselja Moravče se pri Gostilni nad logom usmerimo desno proti Ribčam oziroma za vas Katarija, kasneje pa nas pri kapelici oznake usmerijo proti sv. Miklavžu. Po približno 1,5 oz. 2 kilometrih pridemo do kmetije odprtih vrat “Pr’ Mežnarjevih” v Katariji, kjer parkiramo vozilo na desni strani na makadamskem parkirišču. Oznake nas usmerijo na sv. Miklavž, ki je oddaljen kakšnih 5–10 minut vzpona, od koder se nam ponuja čudovit razgled na Zasavsko stran, Kamniško-Savinjske Alpe, Moravško dolino ter tudi na Cicelj. Od cerkvice se odpravimo še na Cicelj. Najprej se malo spustimo, potem pa sledimo oznakam, ki nas pripeljejo do Ciclja. Pot ves čas poteka po gozdu, kar je v teh vročih poletnih dneh prava ohladitev. Pot nas naprej pripelje do nekega razgledišča, ki nam daje videz, da smo na vrhu, vendar to še ni vrh, nadaljujemo še kakšnih 10 minut in smo prispeli. Na vrhu je klopica in žig, kjer se malo odpočijmo ter se vrnemo nazaj po isti poti.
Foto in besedilo: Bogomira Skvarča Jesenšek
, na katerem stoji cerkvica, ki je bila posvečana zavetniku nekdanjih savskih brodarjev in splavarjev. Po ustnem izročilu naj bi jo zgradili že v drugi polovici 15. stoletja prav brodarji, ki so tovorili blago po reki. Zaradi izjemne razgledne lege so to cerkev nekdaj imenovali čuvar zgornje Save. Brodarji so menili, da se jim ne more nič zgoditi, vse dokler vidijo cerkev.){kind=link}