Andreja Humar Gruden in Janja Železnikar sta avtorici dokumentarnega filma, v katerem predstavljata življenjsko pot in bogat opus Vlasta Kopača, ki je s svojim življenjskim delom – zaščito edinstvene pastirske arhitekture in turističnim razvojem Velike planine – pustil ogromen pečat tudi v Kamniku. Film, ki je nastal ob 110. obletnici Kopačevega rojstva, je bil konec oktobra premierno prikazan na gradu Zaprice. Po ogledu filma so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo Na planincah luštno biti – življenje na kamniških planinah. Razstava je bila odprta leta 2016 in med drugim prikazuje tudi pastirsko dediščino, ki jo je zbral Vlasto Kopač.
Vlasto Kopač je bil risar, grafik, arhitekt, oblikovalec, alpinist, gornik, gorski reševalec, pisec, urednik, zbiralec, varuh naravne in kulturne dediščine. Bil je izjemno ustvarjalen in vsestranski človek, ki ga niso zlomile niti najtežje življenjske preizkušnje in teh v njegovem življenju ni bilo malo. Njegov profesionalni in ustvarjalni opus je izjemno obsežen. Nekaj materialne zapuščine v obliki predmetov risb, fotografij, dokumentov in drugega gradiva je Vlasto Kopač razdelil še za časa svojega življenja, večino pa je različnim specializiranim muzejem in institucijam po njegovi smrti predala hči Mojca Kopač. V kamniškem muzeju hranijo Kopačevo zbirko pastirske dediščine z Velike planine.
Kopač je bil rojen v Novi vasi pri Žireh, v mladih letih je bil Plečnikov učenec, leta kasneje je sodeloval pri prenovi Plečnikovih Žal in tržnic v Ljubljani. Skupaj s sodelavci je izpeljal številne spomeniškovarstvene projekte, kot so obnove gradov, samostanov, drugih objektov (tudi Sv. Primož nad Kamnikom, Mali grad, Butaličeva hiša v Mekinjah idr.). Med drugim je sodeloval tudi pri nastajanju ureditvenih načrtov mest in območij, tudi Kamnika, Mengša, Moravč. Poleg tega naj bi zasnoval več kot 120 spominskih obeležij, spomenikov, spominskih plošč in nagrobnikov, med drugim tudi spominski steber padlim gornikom partizanom v Kamniški Bistrici.
Film je zahvala za Kopačev prispevek
Življenjsko delo Vlasta Kopača je nedvomno Velika planina. Zaslužen je za ohranitev njene avtohtone arhitekture in dediščine ter razvoj turističnega naselja in infrastrukture. »Če ne bi bilo spomeniškovarstvene službe z Vlastom Kopačem, ki je poskrbel za ohranitev edinstvene pastirske arhitekture in njeno zasnovo prenesel tudi na turistične namestitve, bi bila planina danes veliko bolj podobna območjem v tujini, kjer hoteli kazijo prostor gora,« je opozorila Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik še pred premierno projekcijo filma in priznala, da jo je strah, ali sta ob tako obsežnem ustvarjalnem in profesionalnem opusu, kot je Kopačev, z Andrejo Humar Gruden uspeli ujeti prave poudarke, »ko človek gleda Kopačev opus, se ne more načuditi, da je vse to naredil v enem samem življenju. Upam, da boste dobili vtis o človeku in je najino delo vredno njegove veličine.« Številni obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili grajski salon na Zapricah, so se strinjali, da film z arhivskimi posnetki, slikami in spremno besedo ni samo odlično predstavil Kopačevega življenja in dela, temveč ujel tudi veličino njegovega duha.
Dokumentarni film je sestavljen iz dveh delov, in sicer prvi predstavlja življenje in delo Vlasta Kopača od rojstva do smrti, drugi del pa je posvečen Veliki planini in osvetli pomen Kopačevega dela na njej. V filmu nastopajo France Malešič, Kopačev gorniški prijatelj, Sabina Ravnikar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki pripoveduje o njegovi profesionalni konservatorski karieri, in dr. Marjanca Klobčar, ki osvetli in razloži pomen njegovega dela na Veliki planini.
Dobro uro dolg film je nastajal eno leto. Poleg obeh ustvarjalk so pri njem sodelovali tudi pristojni v ostalih institucijah, kjer hranijo Kopačevo dediščino, ogromno pa je pomagala Kopačeva hči Mojca Kopač. »Med nastajanjem filma je šlo marsikaj drugače, kot smo si zamislili. Maja letos sem prejela vest o smrti Mojce Kopač. To je precej spremenilo tok in idejo filma, saj je Mojca ogromno sodelovala pri njegovem nastajanju, na voljo nama je dala vsa očetova gradiva. Po začetnem šoku sva se z Andrejo odločili, da kljub vsemu nadaljujeva delo. Poiskali sva Mojčino sorodnico Katjo Šturm, ki je veliko prispevala, da smo projekt pripeljali do konca,« je razložila Železnikar. Zato film ni samo zahvala za Kopačev prispevek, trud, predanost in pogum, temveč tudi poklon njegovi hčeri Mojci Kopač, ki je skrbela za očetovo zapuščino in poskrbela, da je shranjena in ohranjena.
