Tako je po današnjem sestanku s trzinskim županom Petrom Ložarjem zatrdil državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Srečanje je bilo sicer namenjeno pogovoru o izzivih in potrebah občine ter prebivalcev Trzina po poplavah ter nadaljnjih ukrepih za pomoč.
S predstavniki Direkcije za vode so se na današnjem sestanku dogovorili tudi, da se v prihodnjih dveh mesecih očistijo struga in brežine Pšate na območju Trzina. Kot je povedal trzinski župan Peter Ložar, so zadovoljni, da se stvari po avgustovskih poplavah premikajo. »Katastrofalne poplave, ki so lani avgusta prizadele Slovenijo, so prizadele tudi Trzin. Prostore osnovne šole smo sanirali v rekordno hitrem času, prostore vrtca nekaj tednov kasneje, telovadnica je bila urejena oktobra, dom starejših občanov se obnavlja, dvorana Marjance Ručigaj je tik pred tem, da ponovno zaživi, mladinski klub je zaživel, kulturni dom je funkcionalen, urejamo še kletne prostore. Z urejanjem muzeja v kleti Jefačnikove domačije bomo še počakali, saj je odvisno od zadrževalnika na Tunjščici. Dokler ne bo jasno, da ta bo, zbirke ne bomo ponovno vzpostavili. Sicer pa smo večino vprašanj in dilem, ki smo jih imeli, danes rešili oz. se seznanili s časovnicami za konkretne rešitve, ki bi zaščitile Trzin in območja gorvodno, torej Mengeš, Komendo in Cerklje na Gorenjskem,« je dejal župan Ložar in dodal, da so zadovoljni s časovnico gradnje zadrževalnika na Tunjščici, ki jim je bila predstavljena, »postopki in gradnja zahtevajo svoj čas, tako da smo zadovoljni s časovnico. Rajši bi videli, da bi bila hitreje, ampak se zavedamo, da vse ne gre čez noč.«
V občini Trzin sicer ni predvidenih posebnih protipoplavnih projektov, saj je poplavna varnost tega območja odvisna predvsem od ukrepov v občinah gorvodno ob Pšati. Ključen je zadrževalnik na Tunjščici. »Po zadnjih informacijah s strani direkcije za vode aktivnosti potekajo v skladu z dogovori. Tako bodo za zadrževalnik Tunjščica pripravljene vse podlage za pripravo projekta in kasneje tudi razpisa. Računamo, da bi se dela začela v začetku leta 2025. Aktivnosti so zaenkrat v skladu z načrti in če bo vse tako potekalo tudi v prihodnje, bomo v relativno kratkem času zagotovili tudi ustrezno protipoplavno zaščito tega območja,« je dejal Šefic, povedal pa še, da bodo januarja na ministrstvu za naravne vire in prostor dokončali načrtovanje vseh potrebnih aktivnostih na posameznih vodotokih, čemur bodo v začetku februarja sledili sestanki z župani prizadetih območjih, na katerih bodo predstavljeni sanacijski ukrepi za prihodnje obdobje. »Na podlagi teh osnov bodo izdelani projekti in izvedene vse ostale aktivnosti, saj je porečja treba sanirati celovito,« je poudaril državni sekretar.
Trenutno je sicer po vsej Sloveniji še vedno aktivnih več kot 250 delovišč, 1500 strojev in 2000 ljudi. »V naslednjih dveh, treh mesecih, odvisno od vremena, bomo izvedli vse interventne ukrepe, potem pa prehajamo na bistveno bolj zahtevno področje sanacije,« je pojasnil Šefic.
Župan Ložar in državni sekretar Šefic sta se pogovarjala tudi o pomoči države fizičnim osebam, predvsem o rešitvah, da bi ljudje lažje in bolje razumeli, kakšen bo postopek in kakšni pogoji črpanja sredstev. »Podana je bila osnovna informacija, da jo bodo občine lahko posredovale občankam in občanom, poleg tega pa bomo predlagali ministrstvu za naravne vire in prostor, da pripravi informacijo, ki bo razumljiva za širši krog ljudi, da bodo lahko vedeli, kdaj, v kakšnem času, predvsem pa po kakšnem postopku bodo prišli do državne pomoči in čemu morajo dati posebno pozornost,« je pojasnil Šefic.
