V petek si je Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor, v spremstvu predstavnikov Direkcije za vode ogledal posledice avgustovske ujme v občinah Domžale, Mengeš, Kamnik in Komenda. Posebno pozornost je namenil pregledu intervencijskih del na terenu, predvsem čiščenju vodotokov, katerih pretočnost bo na tem območju zagotovljena nekje do konca septembra.
»Trenutno je v osrednjeslovenskih občinah odprtih od 40 do 45 delovišč, večinoma na vodotokih v občinah v Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda. Trenutno poteka čiščenje strug, ponekod pa tudi utrjevanje brežin,« je razložil Tone Cezar, vodja Sektorja območje srednje Save na direkciji.
V Domžalah se trenutno izvajajo intervencijska dela na dveh deloviščih, kjer se vzpostavlja pretočnost strug Kamniške Bistrice, in sicer v Biščah in v Nožicah. Ravno v Nožicah in Šmarci je največje delovišče na Kamniški Bistrici. Županja Renata Kosec je ministra seznanila s podatki o škodi na območju občine, ki jih je zbrala komisija v nedavnem popisu. Poplavljenih je bilo približno 240 objektov, od tega približno 80 odstotkov kleti, deset odstotkov prvih etaž in deset odstotkov drugih etaž, v 15 objektih pa bivanje ni več možno Največ škode pa je ujma povzročila v Kamniku, saj je poškodovanih veliko zemljišč in tudi veliko infrastrukture. Kamniški župan Matej Slapar je ministra še posebej opozoril župan posebej opozoril na težave s hudourniškimi pritoki in podori v dolinah.
Visoka poplavna voda je v občinah Komenda in Mengeš veliko škode povzročila predvsem na poplavljenih objektih, manj pa na objektih vodne infrastrukture. Župan občine Mengeš Bogo Ropotar je prisotnim med drugim predstavil razmere, s katerimi se srečujejo pri sanaciji poplavljenega vrtca Gobica oziroma iskanju rešitve v obliki postavitve začasnih objektov. Župan občine Komenda, v kateri prva ocena škode znaša 31 milijonov, Jurij Kern pa se je osredotočil na pomembnost ureditve suhega zadrževalnika na Tunjščici.
»Zadrževalnik na Tunijščici je projekt, ki se ga lotevamo že preveč časa. Sedaj smo tudi na državni ravni ugotovili, da je projekt zelo pomemben ne samo za Komendo, ampak tudi za občine, ki ležijo dolvodno. Občina je ta projekt umestila v prostor, sedaj pa je na nas, da pridobimo gradbeno dovoljenje in vire financiranja, ki jih je na voljo kar nekaj in zagotovimo poplavno varnost,« je ob obisku Komende povedal minister. Sam zadrževalnik bo lahko zadržal do pol milijona kubičnih metrov vode. Med drugim morajo zgraditi še zapornice in odkupiti nekaj kmetijskih zemljišč.
Brežan verjame, da bodo lastniki zemljišč po poplavah lažje razumeli pomen protipoplavnih ukrepov. »Zavedanje o tem, kako pomembni so protipoplavni ukrepi, na nek način pa tudi solidarnost, ki je potrebna pri tem, ko mora nekdo svoje zemljišče nameniti na primer za gradnjo zadrževalnika, je v tem trenutku še zelo živo. Verjamem, da bomo te začete projekte zdaj pripeljali do gradbenih dovoljenj in jih izpeljali. Ob tem pa bomo tudi iskali zakonodajne rešitve, ki nam bodo pomagale prek zapletov na državnih in občinskih projektih, kjer je vpletenih veliko lastnikov,« je še povedal. Zadrževalnik naj bi dokončali v treh letih, vrednost investicije naj bi se gibala med tremi in petimi milijoni evrov.
Po mnenju Cezarja so suhi zadrževalnik prava rešitev za poplavno varnost, saj prostora za poglabljanje in širjenje strug ni.
Skupna ocena škode bo znana v prihodnjih tednih
Občine so do 1. septembra oddale predhodno oceno škode. Končno oceno škode pa morajo oddati do 22. septembra. »Ocena škoda je iz vidika države pomembna, ker bo na tej podlagi pripravljena tudi ocena za solidarnostni sklad EU-ja, iz katerega si obetamo dodatna sredstva v vrednosti 400 milijonov evrov,” je pojasnil minister.
»Naravna nesreča zahteva prilagoditev politike. Na našem ministrstvu je postalo jasno, da moramo pohiteti s protipoplavnimi ukrepi. Denar bomo zagotovili preko načrta za okrevanje in odpornosti, in tudi preko drugih virov, kot so okoljski sklad. Država se bo morda morala tudi zadolževati, da bomo v petih do desetih letih prišli do protipoplavne varnosti in do zaščite pred novimi takimi dogodki« je zaključil Brežan.
