Vzorci zime in najtoplejše leto 2023

Zakorakali smo že v drugo polovico prvega leta v mesecu, prav tako pa tudi v drugo polovico meteorološke zime. Nekajkrat smo že videli po zraku poplesavati snežinke, ki pa se nikdar do 19. januarja niso oprijele tal za dlje časa, saj je bila količina premajhna. Predvsem pa pretopla tla; videti je, da se še kako pozna, da imamo že vso zimo opravka – če smo natančnejši, se to vleče že vse od lanskega poletja – z zelo nadpovprečno temperaturo morske vode sredozemskih morij, torej tudi Jadranskega, Tirenskega, Ligurskega, Balearskega (prav iznad tega je prišel del zračnih mas v začetku lanskega avgusta …) in v določeni meri tudi Jonskega morja. Kako drugače pojasniti dejstvo, da sredi zime le četrtina ali največ tretjina padavin ob vsakokratnem vremenskem dogodku celo v spodnjih delih naših visokogorij (na primer Vogel, Zelenica in Krvavec) pade v obliki dežja! Prava zima je le visoko v gorah, za modronovično območje bi lahko rekli nekje od Kamniškega sedla navzgor. Tako visoko ležečega površja pa imamo seveda bore malo, le za vzorec in nekako takšna je tudi podoba prve polovice letošnje zime – imamo jo le za vzorec.

Za hip se pomudimo pri lanskem letu – Svetovna meteorološka organizacija je na osnovi šestih podatkovnih nizov povprečne svetovne temperature že tudi uradno potrdila, da je bilo leto 2023 rekordno toplo. Povprečna svetovna temperatura v letu 2023 je bila 1,45 ± 0,12 stopinj Celzija višja glede na predindustrijsko povprečno oz. temperaturo v zadnjih 170 letih (vse več podatkov kaže, da tudi v zadnjih > 120.000 letih!). Vse bolj se tudi približujemo mejnim vrednostim, določenim v Pariškem sporazumu. El niño, v španskem jeziku pomeni to deček, je v kombinaciji s podnebnimi spremembami prispeval k višji povprečni temperaturi zlasti v drugi polovici leta in že zdaj lahko upravičeno pričakujemo, da bo letošnje leto morda še toplejše; potek zime to že nakazuje. Rekordno povprečno temperaturo spremljajo tudi veliki družbenogospodarski učinki. Zadnjih devet let je bilo najtoplejših do zdaj. Vsako izmed zadnjih štirih desetletij je bilo toplejše od predhodnega. Leti 2016 s presežkom 1.29 ±0.12 stopinj Celzija nad predindustrijskim povprečjem in 2020 s presežkom 1.27 ±0.12 stopinj Celzija sta bili prejšnji najtoplejši leti. Obdobje 2014–2023 je bilo 1.20 ±0.12 stopinj Celzija toplejše od povprečja obdobja 1850–1900.

Glede na prve statistike je bil december 2023 najtoplejši najmanj od leta 1950. Padavin je bilo več kot običajno, nadpovprečno je bilo tudi število sončnih ur. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal skoraj 3 stopinje Celzija. Nekoliko manjši odklon sta imela decembra 2000 in 1985. Največji temperaturni odklon glede na primerjalno obdobje je bil letos tudi v delu osrednje Slovenije, pa tudi ponekod v višinah (Kredarica), kjer je bil 3–4 stopinje Celzija. Decembrska povprečna temperatura zraka je od sredine petdesetih let pa do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja padala, nato se do sredine devetdesetih let ni veliko spreminjala, od takrat pa izrazito narašča. Decembri so se torej v zadnjih 70 letih segreli kar za okrog 2,5 stopinje Celzija. V tem stoletju (in tisočletju …) smo imeli 17 nadpovprečno in šest podpovprečno toplih decembrov. Letošnji december je bil že sedmi nadpovprečno topel december po vrsti, spomnimo, leto 2023 pa deveto zaporedoma pretoplo! Padavinsko je bil december 2023 glede na dolgoletno obdobje tudi na modronovičnem območju nadpovprečno namočen. Največ padavin je bilo prav v Kamniško-Savinjskih Alpah, kazalnik padavin je tu segel čez 180 % (v Kamniški Bistrici več kot 260 mm!); v nižjih predelih je bil kazalnik višine padavin nad 140 %. V začetku letošnjega leta so po dobrem tednu dni vsaj temperature zraka zdrknile na dolgoletnemu povprečju primerno raven, kar daje nekaj upanja, da je pred nami vendarle vsaj vremensko dokaj normalno leto. Z vsem, kar počnemo ljudje samim sebi in soljudem ter planetu, je trenutno vremenska normala ena redkih rešilnih bilk, ki nam jo ponuja narava. A dolgo nas tudi ta ne bo več prenašala, če bomo imeli do nje še naprej podcenjujoč in nerazumevajoč odnos.

MIHA PAVŠEK