Sveti Primož nad Kamnikom je ena najpriljubljenejših izletniških točk v modronovičnih občinah. Nanj se podajajo pohodniki vseh generacij. Nekateri izmed njih gredo pot do vrha prehodijo skoraj vsak dan v letu. Vsako osvojitev pridno zabeležijo v vpisno knjigo ali pa jo vnesejo s pomočjo aplikacije. Vsem, ki se na Sv. Primož povzpnejo več kot stokrat, dvestokrat ali tristokrat, Peter Uršič, oskrbnik okrepčevalnice na vrhu Sv. Primoža, podeli medalje. Med tistima, ki sta v zadnjih letih opravila največ vzponov, sta tudi Polona Martinjak in Ilija Simić Kapara, ki sta nam zaupala, da težav z motivacijo nimata. Polona Martinjak iz Križa pri Komendi je lani na vrh stopila 365-krat. S tem je dosegla največ vzponov med vsemi. Ilija Simić Kapara iz Kamnika se je lani na vrh povzpel 308-krat. S tem rezultatom je dosegel drugo mesto med vsemi moškimi pohodniki.
Do vznožja Svetega Primoža prispeta vsak na svoj način. Martinjakova se iz Križa pri Komendi pripelje z avtom, medtem ko se Simić iz svojega sedemkilometrskega oddaljenega kamniškega doma pripelje kar s kolesom. Nimata težav z motivacijo, na hrib se povzpneta v vsakem vremenu, ali naj sije sonce ali pa pada sodra. Ustavile ju niso niti omejitve med epidemijo covida-19, sta pa takrat opazila, da se je število pohodnikov zmanjšalo. Preden sta začela hoditi na Sveti Primož, sta hodila na druge okoliške vzpetine (Špica), a nato ugotovila, da jima kamniška vzpetina pomeni ravno pravšni izziv za vsakodnevni pohod.
63-letna upokojenka Polona Martinjak je redno začela hoditi na Sveti Primož pred štirimi leti. Leta 2019 je vrh dosegla 220-krat. V naslednjih dveh leti pa se je na hrib povzpela več kot 360-krat. V vseh pohodniških letih se ji je izboljšala kondicija in tudi njen čas hoje. Sedaj za vzpon namreč porabi približno 45 minut, kar je manj kot pred leti. Najraje se na pohod poda spomladi, za svoj vzpon pa izbira jutranje ure, še posebej poleti, ko lahko kasneje udari vročina. Kdaj pa kdaj stopi na vrh tudi dvakrat v enem dnevu. Na vrhu z veseljem spije čaj in se malo podruži z ostalimi pohodniki, s katerimi se občasno odpravijo tudi skupaj v dolino. Po pohodih se z veseljem podruži s svojimi šestimi vnuki in s klekljanjem ustvari kaj lepega.
»Prijatelji smo vsi gor. Družimo se in pogovarjamo. Luštno je,« je več o samem vzdušju na pohodih povedal upokojeni pohodnik Ilija Simić Kapara, ki je po rodu iz Bosne in Hercegovine ter že od leta 1980 prebiva v Kamniku. Na Sveti Primož redno hodi že šest let. Redkokdaj gre na vrh dvakrat v enem dnevu. Nazadnje se je to zgodilo, ko je oskrbnik Peter Uršič praznoval rojstni dan. Zadnje tri leta je na vrhu stal več kot 300-krat na leto. Poleg tega je lani prekolesaril še 5000 kilometrov. Ilija se udeležuje tudi športno-rekreativne prireditve 24-ur pohodov na Sveti Primož. Leta 2019 se je tako na hrib povzpel kar šestkrat. Med svojim večletnim obiskovanjem hriba je opazil, da se zmanjšuje število ptic in veveric. Ko ne hodi, keglja z mladimi v Kegljaškem klubu Kamnik. Speče pa tudi odličen burek.
Najvztrajnejši pohodniki dobijo medalje in pokale, a sogovornika sta zagotovila, da to ni njun motiv za vsakodnevne vzpone. Medaljo dobi vsak, ki se na Sveti Primož povzpne najmanj stokrat. Tisti, ki pa hrib uspejo obiskati vsak dan, dobijo še pokal. Se je pa Ilija Simić Kapara pohvalil, da dobi prav poseben kolesarski pokal, saj je edini, ki se do izhodišča, torej do tovarne Calcit v Stahovici, redno pripelje s kolesom.
V vseh letih pohodov se je na Svetem Primožu, na čelu z oskrbnikom Petrom Uršičem izoblikovala prava pohodniška družina. Največ je upokojencev, a seveda v svojo družbo sprejmejo tudi mlajše. Hoja v hribe ima za telo številne koristi, od ohranjanje mišične mase do boljšega počutja. Hoja na Sveti Primož traja približno eno uro odvisno od vaše kondicije. V tem času povprečen človek porabil nekje od 330 do 420 kalorij. Svoj čar pa ima tudi preživljanje časa v naravi v družbi podobno mislečih ljudi. Vse, kar vam sedaj preostane, je, da se tudi vi povzpnete na to priljubljeno pohodniško točko nad Kamnikom. In ne pozabite pozdraviti vsakodnevnih pohodnikov, ko jih srečate nekje na poti.