Ob svetovnem dnevu voda, ki ga praznujemo 22. marca, so Slovensko društvo za zaščito voda, Društvo vodarjev Slovenije, Slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov in Slovenska mreža Globalno partnerstvo za vodo organizirali okroglo mizo z naslovom Voda za mir. Na okrogli mizi, ki je potekala v konferenčni sobi na območju Čistilne naprave Domžale-Kamnik, so sodelovali posebna odposlanka za vodno diplomacijo, veleposlanica Tanja Miškova, mag. Emira Hadžić, direktorica Zavoda Krog ter prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje-SI.
Častna govornica ob dnevu vode je bila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je v uvodnem nagovoru poudarila, da je voda življenje in da jo potrebujemo vsi. »Voda je strateško pomemben naravni vir, nekje jo je dovolj, nekje premalo. V Gazi morajo ljudje preživeti s tremi litri na dan, v Sloveniji je povprečna poraba 120 litrov na dan. V nasprotju z mednarodnim pravom je voda v sodobnih spopadih lahko tarča napadov ali uporabljena celo kot orožje ali pa je sploh vzrok konflikta. Slovenija se zato trudi za mobilizacijo mednarodne skupnosti, da bi dosegli boljšo zaščito vodnih virov. Zaradi tega tematika okrogle mize ne bi mogla biti bolj aktualna,« je pomen dneva vode obrazložila predsednica države.
Vode ne smemo imeti za samoumevno, saj njene zaloge in kakovost niso neomejene ali trajne. »Zato jo moramo varovati in ohranjati tudi za bodoče rodove ter skrbeti za njeno naravno obnavljanje,« je dejala. V Sloveniji imamo znanje za varovanje vodnih virov. Z oktobrom bo Slovenija prevzela predsedovanje Konvenciji Združenih narodov o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer. Od decembra lani tudi predsedujemo Barcelonski konvenciji o zaščiti Sredozemskega morja pred onesnaženjem.
Na okrogli mizi je ena od vodilnih ten bila povezava med vodo in mirom
»Voda je pogosto tarča spopadov in uporabljena kot orožja. Velikokrat govorimo o lakoti, a največji problem je oskrba z vodo. Slovenija si trudi, da bi civilisti med vojno imeli pravico do vode, kot veli mednarodno pravo. Velikokrat je konflikt posledica neenakega dostopa do vode,« je dejala posebna odposlanka za vodno diplomacijo, veleposlanica Tanja Miškova.
Več kot dve milijardi ljudi nima dostopa do vode. Zaradi tega še posebej trpijo ženske, saj morejo v nekaterih državah ženske hoditi po vodo več kilometrov, kar pomeni, da nimajo časa za samostojno zaposlitev, deklice pa ne za izobrazbo. Nedostopnost vode pomeni tudi neurejene higienske razmere. V Zavodu Krog dostop do pitne vode želijo urediti v Darfurju, kjer se zaradi naraščanja prebivalstva in uničene ali zanemarjene infrastrukture skupnosti spopadajo s pomanjkanjem pitne vode. Ogrožena pa je tudi njihova prehranska varnost, ženske pa se soočajo z nasiljem. Dostop do pitne vode za 6000 ljudi bodo zagotovili s postavitvijo črpališča vode na sončno energijo, napeljavo vode do treh distribucijskih točk. V okviru projekta bodo poskrbeli tudi za izboljšanje donosnosti kmetijstva, tudi z vpeljavo namakalnega sistema. »Velik del programa je tudi predaja znanja lokalnemu prebivalstvu. Usposobili bomo nove trenerje na področju izboljšanih in odpornih kmetijskih praksah. Ti bodo znanje predali drugim kmetom in kmetovalkam na 24 demonstracijskih kmetijah,« je več o projektu povedala direktorica Zavoda Krog.
Pri zagotavljanju pravičnega dostopa do vode, si lahko pomagamo tudi z sateliti, ki jih je predstavil Tomaž Rodič iz podjetja Vesolje.si, kjer so leta 2020 izstrelili satelita Nemo, ki potrebuje uro in pol, da obkroži zemljo. Nemo HD je trenutno edini evropski satelit s sposobnostjo snemanja video posnetkov površja, ki pomagajo pri opazovanju rek in pri določanju kakovosti vode. Iz vseh podatkov izdelajo karte, ki so v pomoč lokalnemu prebivalstvu. Še posebej pridejo satelitski posnetki prav, ko si več držav deli reko in s pomočjo s posnetkov lahko rešuje konflikte.
Vsi govorci in gostje okrogle mize so se strinjali, da morajo pri reševanju težav stroke sodelovati in se učiti drug od drugega. Okroglo mizo je povezoval Igor E. Bregant.
