To je recept za vizionarsko delovanje v lesni stroki, ki mu sledi Kamničan Miha Bogataj. Njegovo delo lahko označimo za pionirsko, saj že od svojih podjetniških začetkov leta 2009 spreminja miselnost – tako slovenskega potrošnika, ki ga je treba še danes izobraževati o prednostih lesene gradnje, kot slovenske lesne branže, kjer želi s sodelovanjem in povezovanjem zgraditi močno lokalno zgodbo od hloda do izdelka. Miha je bil med prvimi, ki je pri nas začel delati hiše z lesenimi masivnimi ploščami, kasneje se je srečal z načinom gradnje naših prednikov in zagnal proizvodnjo lesenih mozničenih sten. Danes v Mengšu domujeta dve njegovi podjetji, in sicer Ekoart, izvajalec lesenih hiš, ter iQwood, proizvajalec lesenih mozničenih sten brez lepil, kemikalij in kovin. »Delamo s srcem. Drugače ne znamo in nočemo. Smo prinašalci zdravega načina bivanja, zato delamo z ljubeznijo,« o svojem delu pravi Miha, ki je z ekipo sodelavcev nedavno razvil najtanjšo nosilno leseno masivno steno brez lepil na svetu. Pomembnost inovacije, ki omogoča, da bodo najbolj zdrave masivne lesene stene postale dosegljive širšemu trgu, je prepoznala tudi Gospodarska zbornica Slovenije in jih lani jeseni nagradila z zlatim priznanjem.
Miha se je z leseno gradnjo srečal že takoj po koncu študija gradbeništva, saj mu je bila vedno blizu alpska arhitektura. »Kot učitelj smučanja in alpinist sem veliko potoval po Avstriji, Italiji in Švici. Alpska arhitektura me je pritegnila in takšne lesene hiše, ki so delovale toplo in mehko, sem si želel delati,« se spominja Miha, »vsi kolegi gradbeni inženirji so hvalili beton kot najboljši material, mene pa je vleklo v lesno branžo, zato sem se po izkušnje odpravil tudi v tujino. Danes lahko z gotovostjo trdim, da je les za človekovo bivanjsko ugodje najboljši material.«
Prvi naročnik je bil alpinist Marko Prezelj
»Marko, s komer sva se poznala iz kamniškega alpinističnega odseka, je razmišljal podobno kot jaz. Všeč so mu bili les in naravni materiali. V podjetju, kjer sem bil takrat zaposlen, se je dogovoril za izvedbo lesene hiše, a nekaj se je zataknilo, zato me je prosil, naj prevzamem izdelavo njegove hiše na Križu,« razlaga Miha, ki je že pred tem razmišljal, da bi stopil na samostojno pot, nato pa ga je delo na Markovi hiši spodbudilo, da je to namero tudi uresničil. »Njegova hiša, ki je bila moj prvi resni projekt, je predstavljala dobro reklamo, ki se je širila od ust do ust, tako da je bilo vsako leto več dela in naša ekipa je rastla,« razloži Miha.
To je bil začetek podjetja Ekoart, ki je sprva domovalo v Srednji vasi in se ukvarjalo z izvedbo skeletnih hiš ter gradnjo s križnimi lesenimi lepljenimi ploščami. Leta 2012 se je Miha srečal z idejo mozničenih elementov. »To pomeni, da so deske križno sestavljene in nato spojene skupaj z lesenimi žeblji, ki jim pravimo mozniki. Gre za bukovo palico, ki je podsušena, nato pa zabita v konstrukcijo. Ko sprejme vlago okoliškega lesa, nabrekne in tako predstavlja statično izredno trdno konstrukcijo,« razloži Miha.
Vizija: povezati verigo slovenske lesne industrije
Ideja se mu je zdela odlična, a najbrž bi zamrla, zato se je odločil za odkup patenta, nato pa začel z intenzivnim razvojem. Poleg same gradbene vrednosti je v mozničenih lesenih ploščah videl tudi močan slovenski izvozni produkt in možnost povezave verige lesne industrije v Sloveniji. »To se mi je zdela pomembna lokalna zgodba, saj bi lahko celotno pot od hloda do končnega izdelka izvedli doma in tako močno povezali stroko,« je menil Miha. S to vizijo je kupil proizvodnje prostore v Mengšu in začela se je turbulentna podjetniška pot – na eni strani je Miha vodil razvoj in proizvodnjo mozničenih plošč, na drugi je vlagal energijo v izdelavo lesenih hiš. »Videl sem, da bom sam težko nadaljeval, zato sem kot partnerja v podjetje povabil Martina Hladnika, ki je bil naša stranka, saj smo mu pred tem zgradili Ekoartovo hišo, in je imel ogromno izkušenj s proizvodnjo,« pove Miha.
S prihodom Martina so začeli ločevati dejavnost na dve podjetji – proizvodno iQwood in montažno Ekoart. »Videl sem, da iQwood potrebuje rast, v Ekoartu pa sem želel ohraniti butično zgodbo gradnje ekoloških domov. Vodenja svojega podjetja ni lahko prepustiti drugemu, a v nekem smislu gre tudi za osebnostno rast, saj je treba nekatere stvari pri sebi spremeniti in razčistiti,« je iskren Miha.
Poleg transformacije podjetja so se v tistih letih ukvarjali še z razvojem CNC stroja za mozničenje. Ker je bila tehnologija edinstvena, takšnega stroja namreč ni bilo na trgu. K rasti podjetja podjetja iQwood je močno prispeval tudi lastniški vstop strateškega partnerja mariborskega podjetja Lumar konec leta 2021. »Z njihovim vložkom smo kupili nov stroj, ki zagotavlja večjo proizvodnjo. V teh dveh letih smo proizvodnjo potrojili. Cilj je, da današnjo proizvodnjo še podvojimo, da bi potem s CNC razrezom lahko zagotovili še višjo kakovost. Danes namreč plošče še vedno režemo na roke,« pove Miha, ki poudarja, da lahko s pomočjo Lumarjeve prodajne strategije še bolj razširijo tudi njegovo vizijo gradnje z naravnimi materiali.
Z najtanjšo steno na svetu so konkurenčni tudi pri gradnji javnih objektov
Bistveni del podjetja iQwood je nenehen razvoj. Njihova osnovna stena je bila debela 15 centimetrov in s tem zaradi količine vgrajenega lesa cenovno nekonkurenčna na javnih razpisih. Miha si je ves čas želel, da bi zdravo in ekološko gradnjo prenesel tudi v snovanje javnih objektov. »Začel sem razmišljati, kako povečati statično nosilnost ob manjši debelini, in tako smo s številnimi poskusi razvili najtanjšo 9-centimetrsko nosilno leseno masivno steno, za katero smo dobili zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije,« pove Miha.
Inovacija jim je omogočila širitev uporabe njihovih plošč iz segmenta enodružinske gradnje na večje javne objekte. Tako je, denimo, v zaključni fazi gradnja ekološkega vrtca v Selnici ob Dravi, ki vključuje iQwood stene v kombinaciji z ilovnatimi ometi, s čimer bodo ustvarili najboljše bivalno okolje za najmlajše generacije. »To je primer dobre prakse, saj je cena kvadratnega metra vrtca zaradi uporabe kakovostnih rešitev povsem primerljiva z betonskimi in montažnimi vrtci,« pravi Miha, a poudarja, da je o ekološki gradnji treba razmišljati že v fazi idejne zasnove, zato apelira na projektante, arhitekte in investitorje, naj med snovanjem razmišljajo tudi o kakovostni lokalni zgodbi, »naše povezovanje v slovensko verigo od hloda, kupujemo namreč slovenski les, do končnega izdelka pomeni, da pri javnih objektih lahko dodana vrednost v celoti ostaja slovenskim podjetjem, hkrati pa je kakovost bivanja v takšnem objektu neprimerno boljša.«
Miha z družino že osem let živi v prav takšni hiši v Stahovici, grajeni iz lesa, ilovice in kamna, zato tudi iz lastnih izkušenj ve, o čem govori. Poleg ekološkega vidika, saj ima objekt, grajen z njihovo konstrukcijo, pozitiven ogljični odtis, in višje kakovosti bivanja Miha med prednostmi izpostavlja še precej hitrejšo gradnjo v primerjavi s klasično, poleg tega pa je lesna gradnja hitra in čista, manjša sta hrup in količina odpadkov na gradbišču. Ob primernem vzdrževanju imajo leseni objekti praktično neomejeno življenjsko dobo, hkrati pa so brez lepil in strupenih kemikalij, naravno regulirajo vlago v prostoru, so požarno- in potresnovarni ter izjemno toplotno izolativni.
Boljši svet za vse
V podjetju Ekoart bodo nadaljevali z butičnim delom. Ne želijo si rasti v količinskem smislu, temveč je njihova želja ohranjati in še nadgrajevati kakovost. »Želimo biti vsak dan boljši. Eno od naših načel je, da ni nemogočih izzivov. Po tem je naše podjetje poznano, saj smo se v preteklosti pogosto lotili projektov, ki jih drugi niso želeli izvajati. Mi pa v sodelovanju z naročniki in arhitekti pri iskanju optimalnih in funkcionalnih, a še vedno estetskih rešitev že v fazi idejne zasnove vidimo velik izziv,« pravi Miha.
Med cilji podjetja iQwood pa Miha poleg rasti proizvodnje in vstopa na tuje trge izpostavlja predvsem potencial v gradnji javnih objektov, kot so domovi starejših občanov, vrtci in šole, kjer lahko ranljivim skupinam in mlajšim generacijam ponudijo najboljše bivalno okolje z lokalno zgodbo od hloda do končnega izdelka. »S povezovanjem in lokalno usmerjeno vizijo lahko ustvarimo boljši svet za vse,« zaključuje Miha.