Na predvečer praznika, 7. februrja, so v Kulturnem domu Mengeš z izvirnim programom obeležili kulturni dan. Ob tej priložnosti so se spomnili pesnika, generala in borca za severno mejo Rudolfa Maistra, ki je nekaj let živel tudi v Mengšu. Letos namreč mineva 150. obletnica njegovega rojstva in 90. obletnica njegove smrti, zato obeležujemo Maistrovo leto.
V uvodnem delu je pred Kulturnim domom Mengeš zaigrala Mengeška godba v prijetni večerni atmosferi. V nadaljevanju večera smo prisluhnili slovenski himni. Slavnostni govorec večera je bil pomočnik ravnatelja Osnovne šole Mengeš Milan Burkeljca, ki je predstavil Rudolfa Maistra kot generala, govornika, kulturnika, umetnika in zbiratelja knjig. Opozoril je, da bi v današnjem času nujno potrebovali osebe, voditelje, kot je Rudolf Maister. »Pa ne v vojaškem smislu, mislim na osebe, ki zmorejo v najtežjih situacijah sprejeti prave, čeprav težke odločitve in so prepričani v dobrobit skupnosti, ki znajo preseči osebne interese v dobrobit skupnosti, ki si upajo biti samosvoji in samovoljni v pozitivnem smislu. Osebe, ki predstavljajo vrednote, kot so odločnost, pogum, trdo in pošteno delo, vero v boljši svet, ki so zaupanja vredne in karizmatične. Verjamem, da bi se marsikateri sodobni voditelj oziroma politik rad prepoznal v teh vrednotah ali pa prepričuje svoje podpornike, da je takšen, vendar pa je to dostikrat pod krinko nestrpnosti, izključevanja, zavajanja, populiziranja ali celo laži. Vse to se žal ponovno vedno bolj pojavlja v nekaterih evropskih državah, kjer tudi Slovenija ni izjema,« je bil odločen Milan Burkeljca. Prav zato pravi, da bi si želel, da “vsi, ki dobro v srcu mislimo”, po najboljših močeh ob pomoči kulture storimo vse, da v družbi ohranimo človečnost, opozarjamo na napake in zablode sodobnega časa in delujemo v smeri izboljševanja sveta, kar je odgovorna in zelo težka naloga. Izrazil je skrb, da večina naših sodržavljanov ne ve, da je letošnje leto posvečeno Rudolfu Maistru, upa pa, da vsaj večina ve, da imamo dan, posvečen Rudolfu Maistru, čeprav dvomi, da vedo, na kateri dan ga praznujemo. »Tukaj pridemo do občutljive točke našega odnosa do zgodovine in kulture. Pri vzgoji in odnosu do obeh ima družba velika pričakovanja od šolskega sistema– upravičeno. Prepričan sem, da je v slovenskih šolah še vedno veliko učiteljev, ki svoj poklic razumemo kot poslanstvo in si prizadevamo pri otrocih spodbuditi zanimanje za preteklost, dosežke svojih prednikov in za spoznavanje narodne kulture, kar pa je vedno težja naloga. Za kar pa so otroci še najmanj krivi. Kultura ima v sodobnem svetu številne konkurente, na prvi pogled veliko bolj atraktivne in takšne, ki od nas ne zahtevajo poglobljenega razmišljanja in truda. Če govorimo o kulturi, so neizprosni nekateri podatki, da velik odstotek odraslih Slovencev v enem letu ne prebere niti ene knjige in se ne udeleži niti ene kulturne prireditve. Kot da je kultura, ki jo imamo za eno največjih pridobitev civilizacije, prezahtevna za sodobnega, vedno hitečega človeka, in ker so otroci ogledalo družbe oziroma odraslih, po katerih se zgledujejo, jih posnemajo, bo poslanstvo, kako kulturo približati mladim, zelo zahtevno. Če bo vedno več odraslih dojemalo kulturo kot nekaj nepotrebnega, zajedalskega in nezanimivega, predvsem z izgovorom, da se je treba preveč potruditi, da jo razumemo, biti potrpežljivi, da jo uživamo, potem tudi pri mlajši generaciji sprememb na bolje ni pričakovati. Izjemno vlogo pri tem, kako otroci sprejemajo kulturo, imajo predvsem starši, ne z besedami. Odrasli s svojim zgledom lahko naredimo največ. Ne obupajmo, splača se, za boljši jutri, za boljši svet, za več človečnosti!«
V nadaljevanju so podelili nagrade Zveze kulturnih društev Mengeš. Emanuela Rodica je prejela bronasto priznanje za delovanje na likovnem področju, Pavle Jerše je prejel srebrno priznanje za delovanje na glasbenem in folklornem področju, Jani Kovačič pa je prejel zlato priznanje za 40-letno delovanje v Mengeški godbi.
Bogat kulturni program je obsegal glasbene in plesne točke, recitacije pesmi Rudolfa Maistra – Vojanova in govorjeno besedo o razorožitvi zelene garde. Program so oblikovali Mladinska folklorna skupina Mengeš, Maja Keržič, Filip Svete, Maks Svete, Godalni kvintet ARCO V, Žan Avbelj, Andrej Mehle in Petra Kapš.
Eva Grašič
