Ta teden se uradno začenja poletna planinska sezona. Ob tem velja opozorilo, da je za varni izlet v gore treba upoštevati nekatera pravila. Število nesreč v gorah narašča. Lani je bilo 629 nesreč, pred desetimi leti jih je bilo 200 na leto. Na varno hojo v gorah opozarjajo tudi na Planinski zvezi Slovenije in po planinskih društvih po celi Sloveniji. Njihov glavni nasvet je, da se v gore odpravimo v okviru vodenega izleta.
»Organizirane in strokovno vodene ture, ki predstavljajo učni proces v naravi, so naložba za varnejše obiskovanje gorskega sveta in povabilo ljubiteljem gora v planinsko društvo,« je pomen vodniških tur razodel Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije.
»Prostovoljne vodnike v Planinski zvezi Slovenija usposabljajo že 65 let. Vodniki imamo kar pomembno vlogo. Udeležence opozarjamo na nevarne dele, učimo jih, kako uporabljati opremo. Razkažimo jim okolico, okoliško rastlinstvo, živalstvo in kulturne znamenitosti, prilagajamo se skupini glede na hitrost gibanja, predvidimo počitke, pomagamo šibkejšim v skupini, v primeru nesreče nudimo osnovno prvo pomoč ter poskrbimo, da ne zavlada panika. Nagrada vsem vodnikom je uspešno zaključena tura in zadovoljni udeleženci. Leta 2021 je bilo registrerano 1474 vodnikov po gorskem svetu, od tega jih je bilo več kot polovica starejših od 50. leta. Po podatkih ankete je bilo leta 2021 v društvih izvedenih več kot šest tisoč planinskih aktivnosti, pri izvedbi večine so sodelovali vodniki PZS,« je izpostavil načelnik Vodniške komisije PZS Franc Gričar, tudi inštruktor planinske vzgoje in vodnik PZS z zavidljivo kilometrino. Povpraševanje po vodnikih se povičuje, vodnike iščejo tudi izkušeni planinci za plezanje po najtežjih stenah.
Kako načrtovati turo?
»Za začetek izberemo primeren cilj, tako zase kot za udeležence ture. V vodnikih in na zemljevidu preučimo, kam se podajamo, kakšna je dolžina in zahtevnost poti. Če na isti cilj vodi več poti, za vzpon izberemo težjo, strmejšo pot, za sestop pa lažjo in položnejšo. O stanju zahtevnejših poti se predhodno pozanimamo, prav tako o odprtosti planinskih koč, in če načrtujemo v koči prenočiti, pravočasno rezerviramo ležišča, še posebej v glavni poletni sezoni. Planinske poti se začenjajo v dolini in zato vabim vse, da začenjamo izlete na nižjih izhodiščih in se višjih izogibamo, ker so praviloma preobremenjeni, s tem pa tudi manj negativno vplivamo na gorsko okolje. Pri načrtovanju spremljamo vremensko napoved in se v hribe podamo dovolj zgodaj zjutraj. Ni nujno, da ostanemo doma, ko je slabša napoved, mogoče je v drugem delu Slovenije lepše vreme. Paziti moramo, saj stare modrosti o vremenu, ne veljajo več. Bližnje seznanimo z našimi načrti in morebitnimi spremembami ture. Pred odhodom še enkrat preverimo, ali imamo s seboj vso potrebno opremo ter zadostno količino hrane in pijače. Moj nahrbtnik, v katerem so vsi pripomočki za varno hojo tehta štiri kilograme,« je povedal Omrzel.
Kaj zložiti v nahrbtnik?
»Primerna velikost nahrbtnika je od 18 do 30 litrov. Obvezen je planinski zemljevid, najbolje v merilu 1:25.000. Ne sme manjkati prva pomoč, pomembno je, da imamo trikotne rute, s katerimi lahko oskrbimo vsako rano in poškodbo. Svetujem, da vzamemo s seboj tabletke proti alergiji. Rabimo čepico in naglavno svetilko, saj nas lahko vedno kaj preseneti. V zadnjih letih nosim v gore navadni telefon, ki mu baterija vedno zdrži. Zelo pomembne so kvalitetne pohodne palice, jaz zagovarjam zložljive. Pri hoji ne uporabljamo zapestnih trakov, saj si lahko zlomimo zapestje. Sam si okoli palic zavijem duck tape, ki vedno pride prav. Ko se tali sneg priporočam tudi uporabo čelade, saj nam vedno lahko kaj pade na glavo,« je svoje bogate izkušnje o varnosti v gorah delil Matjaž Šerkezi, kamniški gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Kje so najpogostejša reševanja v kamniškem gorskem svetu?
»Na območju, ki ga pokrivamo kamniški reševalci je največ nesreč na območju Velike planine, sploh v času korone, skoraj 40 odstotkov vseh reševanj smo imeli tam. Vreme se hitro spreminja, ljudje se zgubljajo. Dostop je lahek, zato gredo ljudje gor brez nahrbtnikov in v natikačih, malo opiti, kot da gredo na Brezje k Mariji. Ko je sonce je gor veliko ljudi, a takoj, ko je samo malo slabše vreme ni nič ljudi,« je o gorskem reševanju na Kamniškem povedal Šerkezi.
Pri pohajanju v gorskem svetu se moramo zavedati, da reševanje z helikopterjem ni vedno možno. Vedno več je bolezenskih stanj, ki v gorah postanejo še bolj izrazita. Ko gremo z otroki v gore, ne smemo hiteti za svojimi cilji. Velikokrat opažamo, da se otroke preveč oblači. Odsvetujem nošnjo kratkih hlač, kratkih majic ter temnih oblačil. Neizkušeni gorniki naj se držijo markiranih poti, teh imamo v Sloveniji več kot 10.000. Problem je, da ljudje hodijo po brezpotjih, pojavljajo se samooklicani vodniki. Dogajajo se nesreče, ki so posledica alkoholiziranosti, ali ne uporabe navigacijskih sistemov.
Pred dvema tednoma so gorski reševalci imeli dva primera reševanja tujcev iz gorskih sten. Planinci so se izgubili na brezpotju s Kogla, na poti čez Gamsov skret. Izgubili so se, ker so za orientacijo uporabljali Google maps, ki je aplikacija za navigacijo na cestah. V gorah je koristna aplikacija Locus map in aplikacija Planinske zveze.
»Za večje število nesreč so krive tudi Instagram objave. Recimo nekdo objavi bivak pod Skuto, ljudje, tudi tujci, to vidijo in gredo na izlet neprimerno opremljeni. Na Youtubu je polno video posnetkov, ki prikazujejo neprimerno hojo v hribe. Včasih me ljudje kličejo in vprašajo, kakšne so razmere. Rečem jim, da je plazovito, a gredo vseeno. Saj od 20. jih 19. preživi, a en ne,» je zadnje opozorilo gornikom predal Šerkezi.
