Konec lanskega leta je izšel zbornik Pod Homškim hribom, bogat tako v besedi kot sliki, saj na 536 straneh prinaša vpogled v zgodovino vasi Duplica, Šmarca, Nožice, Homec in Preserje ter več kot 1000 fotografij. »Namen zbornika je ohranjanje spomina, srečevanje preteklosti s prihodnostjo. Z njim dajemo priznanje in čast našim prednikom, ki so postavili temelje, da danes smo, kjer smo, hkrati pa kažemo pozitiven vzorec za bodoče rodove,« o obsežnem zborniku, ki je plod petletnega dela dveh društev – Kulturnega društva Jože Gostič s Homca in Društva Peter Naglič iz Šmarce – pravi predsednik slednjega, Matjaž Šporar. Zbornik Pod Homškim hribom lahko kupite pri članih obeh društev.
»Pobuda za zbornik je prišla iz Kulturnega društva Jože Gostič Homec, sestavili smo uredniški odbor in delo se je pričelo,« o začetkih nastajanja obsežne krajevne monografije pove Šporar, poleg prof. dr. Janez Marolta, Boruta Jenka, Janeza Gerčarja, Gašperja Mauka, Jana Bernota, Tonija Igliča in Andreje Šuštar tudi sam član uredniškega odbora. Pri načrtovanju izida je snovalcem nekoliko zagodla epidemija koronavirusa, saj je bil izid knjige sprva načrtovan za leto 2019. »A zaradi tega je knjiga le še bolj kakovostna, saj smo imeli več časa za pripravo, hkrati smo v tem obdobju odkrili tudi nove materiale,« razkriva Šporar.
Vsebinsko se krajevni zbornik Pod Homškim hribom navezuje na dva kataloga, ki sta ju obe društvi izdali že pred tem, in sicer Poduku in razvedrilu iz leta 2017 in Dobro vzgojena mladina, srečna domovina iz leta 2018; oba sta osvetlila bogato društveno življenje, prizadevanja posameznikov in njihove uspehe, ki so zaznamovali utrip krajev pod Homškim hribom na začetku 20. stoletja do časa pred 2. svetovno vojno. Hkrati je zbornik Pod Homškim hribom dopolnitev in nadaljevanje knjige Homec Antona Mrkuna iz leta 1925 z opisom življenja in pomembnejših dogodkov vse do danes. »Zbornik, katerega glavni urednik je zgodovinar prof. dr. Janez Marolt, prinaša z novimi pogledi in dognanji osvetljene zgodovinske dogodke, ki so zaznamovali kraje pod Homškim hribom. Na novo je ovrednotena njihova bogata kulturna in tudi tehnična dediščina,« pove Šporar in našteje vsebinske sklope, ki jih zbornik zajema: nastanki prvih naselij pod Homškim hribom, arheološke najdbe v porečju Kamniške Bistrice, krajevna imena, topografija krajev, geološka zgradba Homškega hriba, etnološko izročilo, izkoriščanje vodne sile, ki je botrovalo razvoju obrti in podjetništva, upravni razvoj krajev, razvoj šolstva, delo vplivnih posameznikov idr. Drugi del knjige vsebuje tudi predstavitev društev, organizacij in posameznikov, ki so in še oblikujejo podobo teh krajev.
Poleg bogate vsebine knjiga prinaša tudi več kot 1000 fotografij, od tega jih je več kot 250 iz fotografske zapuščine Petra Nagliča (večina je predstavljena prvič) in preko 800 novejših, od tega 15 dvostranskih in 25 enostranskih panoramskih posnetkov, ki jih je posnel Toni Iglič, fotograf, tehnični urednik in strokovni oblikovalec monografije.
Tradicija povezovanja se nadaljuje
V preteklosti so bile vasi, ki jih zbornik zajema (Homec, Nožice, Preserje, Šmarca, delno Duplica), zelo povezane. »Vaško občestvo je zelo sodelovalo. Šele po vojni je prišlo do take razdelitve, da je Šmarca v kamniški občini, medtem ko sta Nožice in Homec v domžalski občini,« pove Šporar. A člani obeh društev še danes nadaljujejo tradicijo svojih prednikov. »Zbornik je plod sodelovanja dveh društev, dveh krajevnih skupnosti in dveh občin. To je projekt za bodoče generacije,« pravi Šporar.
V obeh društvih bodo sodelovali tudi v prihodnje, saj imajo namen pripraviti še tretjo razstavo, ki bo prikazovala življenje v krajih pod Homškim hribom od 2. svetovne vojne do osamosvojitve. Kot pri prvih dveh razstavah, bodo tudi tokrat pripravili bogat spremni katalog. Ker bo prihodnje leto minilo 140 let od rojstva Petra Nagliča, se bodo v Društvu Peter Naglič posvetili tudi tej obletnici, in sicer načrtujejo monografijo o Nagličevem fotografskem udejstvovanju in delu z izborom najboljših fotografij.
