sobota, 13 aprila, 2024
9.9 C
Kamnik
9.9 C
Kamnik
sobota, 13 aprila, 2024
9.9 C
Kamnik
sobota, 13 aprila, 2024
9.9 C
Kamnik
sobota, 13 aprila, 2024
DomovAktualnoPrikaz slovenske kulturne dediščine v Mengšu

Prikaz slovenske kulturne dediščine v Mengšu

Včeraj so oder mengeškega Kulturnega doma zavzeli najboljši folklorni plesalci širše Gorenjske regije. Vsaka od devetih skupin je na odru prikazala svojo zgodbo, v kateri je s plesom in petjem prinesla delček bogate slovenske kulturne dediščine v sedanjost. Na odru so tako oživeli običaji naših dedkov in babic. Obiskovalci so lahko občudovali tudi barvita oblačila iz vseh koncev Slovenije. Vse skupine odlikuje to, da z mladostnostjo, igrivostjo in radovednostjo vedno znova odkrivajo nove ljudske prvine. Dogodek je potekal pod organizacijo OI JSKD Domžale.


Večer je otvorila Folklorna skupina Ajda iz Kulturnega društva Jožeta Paplerja iz Besnice. Zaplesali so koreografijo Gorenjski plesi avtorice Maje Tekavec, ki tudi vodi skupino. Kot že ime pove, so predstavili gorenjske plese v različnih oblikah in variacijah, med drugim tudi štajeriš, ceperle in ohcetno polko.

»Plesalci in plesalke Folklorne skupine Bled se v svojem delovanju osredotočajo na poustvarjanje plesne kulturne dediščine Gorenjske. Še posebej  jih zanimajo zapisi in ustno izročilo prebivalcev Bleda in okolice. Letos so na podlagi raziskav izdelali delovne obleke iz 19. stoletja,« je naslednje nastopajoče predstavila voditeljica večera Ajda Sokler.   Vodja skupine Maruša Stres je na oder postavila koreografijo Oj, ta mlinar, ki prikazuje mlatenje pšenice, sejanje moke in delo z moko v mlinu.

Pastirsko tradicijo z Velike planine so prikazali kamniški folklorniki. Še posebej so se v plesu posvetili zabavi, ob vrnitvi pastirja v dolino, ko svoji dragi podari tradicionalni sir trnič. Nastopili so tudi plesalci, oblečeni v  tradicionalna velikoplaninska pastirska oblačila. Vodja skupine je Darko Lešnjek. Njihova koreografija, ki jo je prispeval Simentinger Tomaž, nosi naslov Ko pridejo pastirji iz planine.

Pravo poroko so na odru prikazali člani Odrasle folklorne skupine KUD Triglav iz Srednje vasi v Bohinju. Na začetku je fant s petjem podoknice dekle prepričal v poroko z njim, sledil je pogovor s starši v pristnem bohinjskem narečju in že je bil čas za zabavo. Koreografijo Ohcet bo je na oder postavil vodja skupine Matija Markič.

V prvi polovici 19. stoletja je bilo v Tržiču najmočnejše središče nogavičarstva na ozemlju Slovenije. Pri barvanju nogavic v modro barvo so si pomagali z urinom, ki so ga zbirali v škafih. To obrt so skozi ples prikazali mladi iz Mladinske folklorne skupine Karavanke iz KD FS Karavanke.  Koreografijo Štum’ s ta uscane gase so pred petimi leti plesali že otroci, a letos sta ji vodji skupine Saša Meglič in Pija Japelj dodali nekatere elemente in jo tako naredili bolj zahtevno.

»Belokranjci slovijo po svoji beli narodni noši, ki je bila tradicionalno ročno stkana iz konoplje in lana. Plesi iz Bele Krajne veljajo za zibelko naše folklore in nekateri se tam plešejo se danes. Najbolj znani so plesi v kolu,« je naslednje nastopajoče iz Folklorne skupine Sava iz Kranja predstavila voditeljica. V belo oblečeni plesalci so zaplesali koreografijo Tomaža Gantarja Belokranjski pir, kjer  je v ospredju svatbeni kolo, med drugim tudi Kačo vit.

Iz Podjune se je razširila šega, da fantje na Florjanovo godujejo. Po zapisih Nika Kurenta naj bi ta običaj uvedli v začetku 17. stoletja v Dobri vasi. Večer pred 4. majem so se fantje v praznični obleki zbrali pod vaško lipo in se odpravili godovat; pojejo kolednice, v zahvalo prejmejo darove predvsem jajce in zaseko. Neporočena dekleta pa dobijo šopke. Koledovanje fantje zaključijo z oponašanjem petelina.  Ples Akademske folklorne skupine Ozara Kranj prikazuje ravno ta običaj. Naslov koreografije je Jajčerija po dogodku, ki ga fantje priredijo na dan sv. Florijana. Plesalci so zaplesali tipične koroške plese.  

Akademsko folklorno skupino Franca Marolta je France Marolt, prvi slovenski etnomuzikolog, ustanovil leta 1948. Danes so največja folklorna skupina v Sloveniji, v lasti imajo največ folklornih oblačil iz celotnega slovenskega ozemlja. Na tokratni prireditvi so predstavili plesno izročilo porečja rek Čabranka in Kolpa, južnega Kočevskega in severnega Gorskega kotarja, kjer še danes živi slovenska narodna skupnost. Za naslov koreografije so si izposodili otroško pesem Medved bere jagude. Avtor je Tomaž Stimetinger, vodja skupine pa Ema Kovač.

Zadnji so na oder stopili člani Mladinske skupine Mengeš, ki so začeli skupaj plesati že kot otroci. V teh mladih letih se skupina spoznava s posebnostmi ljudskega izročila, vseh slovenskih pokrajin in razlikami, ki bogatijo prostor. Mengeški mladinci so se s svojo koreografijo Kdo, kdo, kdo pa so to poklonili 50-letnici folklorne dejavnosti v Mengšu, saj so v svoj repertoar vključili številne plese, ki so jih plesali že njihovi predhodniki. Izpostaviti velja mengeško različico mrzulina, saj ima deset taktov, medtem ko jih imajo običajne različice dvanajst. Zanimiv je tudi grabčev ples, ki je sicer preprost, a kaže na to, da so imeli ljudje okoli Mengša dober smisel za humor in situacijsko komiko.

Strokovna spremljevalca prireditve sta bila Tomaž Simitinger in Klemen Bojanovič.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
few clouds
9.9 ° C
12.9 °
8.3 °
90 %
1kmh
20 %
sob
23 °
ned
26 °
pon
22 °
tor
14 °
sre
8 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovAktualnoPrikaz slovenske kulturne dediščine v Mengšu

Prikaz slovenske kulturne dediščine v Mengšu

Včeraj so oder mengeškega Kulturnega doma zavzeli najboljši folklorni plesalci širše Gorenjske regije. Vsaka od devetih skupin je na odru prikazala svojo zgodbo, v kateri je s plesom in petjem prinesla delček bogate slovenske kulturne dediščine v sedanjost. Na odru so tako oživeli običaji naših dedkov in babic. Obiskovalci so lahko občudovali tudi barvita oblačila iz vseh koncev Slovenije. Vse skupine odlikuje to, da z mladostnostjo, igrivostjo in radovednostjo vedno znova odkrivajo nove ljudske prvine. Dogodek je potekal pod organizacijo OI JSKD Domžale.


Večer je otvorila Folklorna skupina Ajda iz Kulturnega društva Jožeta Paplerja iz Besnice. Zaplesali so koreografijo Gorenjski plesi avtorice Maje Tekavec, ki tudi vodi skupino. Kot že ime pove, so predstavili gorenjske plese v različnih oblikah in variacijah, med drugim tudi štajeriš, ceperle in ohcetno polko.

»Plesalci in plesalke Folklorne skupine Bled se v svojem delovanju osredotočajo na poustvarjanje plesne kulturne dediščine Gorenjske. Še posebej  jih zanimajo zapisi in ustno izročilo prebivalcev Bleda in okolice. Letos so na podlagi raziskav izdelali delovne obleke iz 19. stoletja,« je naslednje nastopajoče predstavila voditeljica večera Ajda Sokler.   Vodja skupine Maruša Stres je na oder postavila koreografijo Oj, ta