Danes je v dvorani Doma kulture Kamnik potekala osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev je bila delo domačih umetnikov, slavnostni govorec pa je bil Marko Kumer, prejemnik Murkove listine za ohranjanje in prezentacijo industrijske dediščine.
Po Zdravljici v izvedbi Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik je zbrane kot gostiteljica pozdravila direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek: »Kultura ni nebodigatreba, ampak orodje, s katerim si utrjujemo naš pomen v svetu. Njen univerzalni jezik je dostopen vsakomur. Zato jo cenimo in jo negujmo. K temu stremimo tudi v kamniškem zavodu za kulturo, ki ima tri enote. Lani smo izvedli preko 354 dogodkov in gostili okoli 32.000 obiskovalcev. V Mekinjskem samostanu smo kljub ujmam zabeležili skoraj 1.900 nočitev domačih in tujih gostov. V izvedbi imamo dva pomembna projekta financirana iz evropskih sredstev projekt Znanje preteklosti vezan na obnovo samostanskega sadovnjaka in prenovo dvorane Galerija ter projekt Commheritour vezan na valorizacijo nesnovne kulturne dediščine z osredotočenostjo na zeliščarsko in kulinarično dediščino samostana.«
Letos prenova knjižnice
Še več aktualnih projektov pa je predstavil kamniški podžupan Uroš Pirc. Izpostavil je obnovo spomenika Draga Tršarja in njegove širše okolice v Parku Evropa. Letos se bo začela tudi prenova prostorov Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Izvedla se bo celovita energetska sanacija kompleksa, na ostrešju bo postavljena tudi nova sončna elektrarna. Letos bodo nadaljevali tudi z urejanjem krajevnih domov po občini. Na Veliki planini se bo sanirala dotrajana skodlasta streha Preskarjeve bajte, ki je edini primerek ovalne velikoplaninske bajte. »Na ostankih nekdanje kamniške smodnišnice si v zavodu Mladinski center Kotlovnica v okviru projekta Naredimo kreativno četrt Barutana želijo popularizirati prostor, vanj pa umestiti tudi vsebine za mlade ter spodbuditi razvoj kreativno-družbenega kulturnega centra,» je še enega od projektov predstavil Pirc.
Za propadlimi tovarnami ostajajo žalostne zgodbe
Lani je Marko Kumer prejel Murkovo listino za ohranjanje in prezentacijo industrijske dediščine Kamnika. Te dediščine se je dotaknil tudi v slavnostnem govoru na današnji proslavi: »Sem predstavnik generacije, rojene v šestdesetih letih, v obdobju, ko staršev ni več stiskal ideološki primež in je bila lokalna industrijska proizvodnja v zenitu. Širitve in združevanja istorodnih industrijskih obratov ter zgolj ideološke uravnave podjetij je bilo konec. Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla tudi razmah družbenega standarda – gmotnih, delovnih in družbenih življenjskih razmer delavskega razreda. Kamnik je postal v osemdesetih letih eno najbolj razvitih industrijskih območij in tudi mesto z najvišjim bruto donosom na prebivalca v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Na začetku devetdesetih let minulega stoletja se je s spremembami družbenega sistema v Sloveniji pojavila tudi potreba po prestrukturiranju slovenskega gospodarstva. Kamniško gospodarstvo se je moralo v kratkem času preusmeriti z jugoslovanskega na mednarodni trg. Nekatera podjetja so skušala ohraniti zdrava jedra, drugi so iskali poti v domačih in tujih prevzemih, nekateri so preživeli z lastnim prestrukturiranjem, mnogi so dočakali stečaj in zapiranje tovarne ali pa so se dokončno sesula v okviru družbene sanacije. Tako je večina žal že zaključila svojo zgodbo in le peščica uspešno nadaljuje in razvija dolgoletno tradicijo prepoznavne kamniške industrije. Za propadlimi tovarnami ostajajo žalostne zgodbe, celo brisani prostor, opuščene tovarniške zgradbe in neizkoriščeni potenciali novonastalega prostora. Ostaja duhovna – nesnovna dediščina utopičnega socialističnega obdobja – enim kot nostalgičen spomin, spet drugim kot travmatična izkušnja,« je čase razcveta in nato propada kamniških tovarn opisal Kumer in podaril pomen dediščine stavb, ki ne pričajo le o spremembah v načinu dela in tehnologij, temveč tudi o spreminjanju življenja v celoti.
Kamniško kulturo so zaznamovala trenja
Kumer je v svojem govoru spomnil tudi nasprotij, ki so bila sestavni del razvoja kulture: »Če pokukamo v kamniški kolektivni spomin, se bomo spomnili konstantnega razkola med amaterizmom in profesionalizmom, ki se je vsake toliko časa razrastel v pravcati kulturni boj, porojen bodisi s kardeljevskim ali mahničevskim navdihom. Trenja med ruralno in urbano kulturo, nasprotja med vladnim in nevladnim sektorjem, med javnimi zavodi in NGO-ji se zdijo rešljiva, a le če smo sposobni preseči egoizem, vzvišenost in elitizem ter se posvetili sprejetosti, dobrodošlosti in vzajemnemu sodelovanju. Sam imam s tem skoraj same prijetne izkušnje. In ja, periferija zna presenetiti in ponuditi včasih tak presežek, ki ga center ni bil zmožen. Žal pa center posrka veliko večino sposobne umetniške in kulturne srenje. Le malokateri se zavestno in trmoglavo odločijo za delovanje v domači fari. Ker imajo Kamnik tako trdovratno vraščen v svojo DNK. Tudi sam ostajam vsaj z eno nogo zagrizen član lokalnega kulturniškega kroga.« Svoj govor je zaključil z besedami, da bo politično dogajanje vedno navdihovalo kulturnike.
V kulturnem programu so sodelovali pevci Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik pod vodstvom dr. Andreja Missona, ki so zapeli Zdravljico Franceta Prešerna in Zdravico Otona Zupančiča. Da je letos Maistrovo leto sta s petjem njegovih pesmi spomnila kamniški skladatelj Simon Skalar in vokalistka Katja Skalar; Vita Schlegel pa je zaplesala sodobni ples.
Foto: arhiv Občine Kamnik
