Jože Plečnik bi 23. januarja praznoval svoj 150. rojstni dan. Zato je to leto Plečnikovo leto in po vsej Sloveniji potekajo dogodki njemu v čast. Ob tej priložnosti so program v petek in soboto pripravili tudi v Kamniku, mestu, ki ga je Plečnik z veseljem obiskoval in tudi sooblikoval.
Prvo Plečnikovo delo v Kamniku je bila zgraditev lovske koče kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici. Bolj resno je začel prihajati v Kamnik po drugi svetovni vojni, ko je pustil svojo podobo v številnih okoliških cerkvah. V mesto je prihajal z vlakom, od tam do Zgornjih Stranj ga je vozil Janko Stele, lokalni izdelovalec sveč.
Kaj se je dogajalo v petek, 21. januarja?
Plečnikovi dnevi v Kamniku so se začeli 21. januarja s predavanjem doktorja Noah Charneyja z naslovom Moderni mistik. Predavatelj bi sprva moral predavati v Domu kulture Kamnik, a se je predavanje zaradi epidemiološke situacije prestavilo na splet. Noah Charney prihaja iz Združenih držav Amerike in je študiral umetnostno zgodovino na univerzah v ZDA in Angliji, a svoj doktorat na ljubljanski univerzi posvetil Jožetu Plečniku in njegovim delom. Po vsebini doktorata je kasneje izdal tudi knjigo Večni arhitekt : življenje in delo Jožeta Plečnika, modernističnega mistika.
»Plečnik je unikaten, ustvarjal in iskal je rešitve izven svojega časa. Plečnikov arhitekturni slog bi lahko poimenovali kar slovenski slog,« je povedal Charney in dodal, da je nemogoče, da se poznavalec arhitekture, ko pride v Ljubljano, ne bi zaljubi v Plečnikova dela. Veliko smo slišali o lastnostih Plečnikovih del in tudi o osebnosti tega uglajenega asketa. Plečnikova dela so vedno posebna, saj ni samo kopiral slogov, ampak jih je preoblikoval in naredil za svoja. Verjel je, da naj arhitektura služi vsem ljudem, ne samo bogatim. Veliko o njegovi osebnosti pove to, da bi lahko delal na Dunaju ali Pragi, a se je odločil za vrnitev v Ljubljano, ki je bila po potresu 1895 kot nepopisan list in je potrebovala markantne stavbe. Charney nam je povedal več o Plečnikovi zapuščini v Kamniku. Po porušitvi Kamniškega doma je kamniška oblast Plečnika zaprosila za načrte za prenovo Glavnega trga. Načrti niso bili uresničeni, izvedeni so bili le nekateri elementi, kot je to fasada na vzhodni strani trga, v kateri je dandanes v pritličju kavarna. Eno najljubših Charneyjevih Plečnikovih del v Kamniku je cerkev Svetega Benedikta v Zgornjih Stranjah s čudovito krstilnico.
Kje iskati Plečnika v središču Kamnika?
V soboto, 22. januarja, so potekali trije vodeni ogled po Plečnikovih delih, ki jih je vodila Tina Petek Steinbücher. Zbrali smo se pred TIC Kamnik, kjer smo si naprej ogledali fasado s kavarno na Glavnem trgu. Na fasadi se nahajajo čudoviti kovani okraski in kombinacije različnih plasti ometa. Pred stavbo je arhitekt načrtoval stebrno lopo, pod njo pa stenski vodnjak. Po besedah vodičke bi Plečnik na trg postavil še stebričke, ograjice in malo dreves, da bi zakrile grše stavbe. V samem mestu je želel še razširiti kamniško pokopališče in podreti ostanke usnjarne ter zgraditi obrtno šolo.
Naslednja postaja našega ogleda je bila kapela božjega groba v frančiškanskem samostanu, ki je bila zgrajena med leti 1952 in 1954. Velja za zadnjo Plečnikovo delo in je polna simbolike. Tudi pri tej kapeli so pri gradnji sodelovalilokalni mojstri.
»Plečnik se je posvečal podrobnostim, kar je vidno že na vhodni kljuki na kateri je napis IHS,« nam je povedala vodička, ki je poudarila še, da je bil Plečnik zelo veren človek. Zaupala nam je anekdoto o nizkih vratih v cerkev v Stranjah, kjer je vrata zagovarjal z besedami, da je v božji hiši potreben biti hvaležen. V kapeli Božjega groba je arhitekt upošteval vidike prostora, od arhitekture, kiparstva, slikarstva, pohištva, zasnove in osvetljave, združene z namenom, da ustvarijo poglobljeno, tridimenzionalno izkušnjo za obiskovalca. Včasih so v kapeli postavljali jaslice, ob veliki noči se je Kristusa snelo s križa in kapela je postala božji grob. Nosilci za svetilke so podobni čeladam in tabernakelj spominja na granato, saj je spomin na grozote vojn ob gradnji bil še zelo živ. Lučk po stropu je 56, kar še dodatno opozarja na leto izgradnje. Na steni nad oltarjem je zapisana zadnja beseda, ki jo je Jezus izrekel pred smrtjo: Dopolnjeno. To je bila tudi priljubljena Plečnikova beseda po končanem delu.
Zadnja postaja vodenega ogleda je bila železniška postaja Kamnik-Mesto, ki je pravzaprav delo njegovega učenca Vinka Glanza. Videti je močen vpliv učitelja, ki je svoje učence zelo spoštoval.
Kje v Kamniku izdelujejo Plečnikove sveče?
Voden ogled po Kamniku se je nadaljeval v Svečarni Stele, kjer nas je prijazno sprejel vnuk Janka Staleta, Janez Stele. Svečarjeva hiša je stara okoli 700 let in ena najstarejših hiš v Kamniku. Ogled se je začel pri srcu hiše, pri črni kuhinji iz 14. stoletja. »Še vedno spečemo kruh v njej«, se je pohvalil Janez Stele. Tristo let kasneje okoli leta 1700 so pri hiši začeli s svečarsko delavnico. Danes je njej posvečena muzejska soba. Predstavljena so tako orodja in naprave za izdelavo sveč kot tudi leseni rezljani modeli za oblikovanje medenih kruhkov. Podučili smo se o različnih postopkih izdelave sveč iz čebeljega satovja. Izvedeli smo, da je najpomembnejši praznik za svečarje bil drugi februar. Takrat so svečarji izdelovali svečane zvitke na napravi, ki je najbolj markanten spomenik muzeja. Vodič je povedal več o različnih motivih za sveče, ki se razlikujejo glede na priložnosti.
»Oče se je spominja Plečnika kot urejenega gospoda z dolgo brado. Je pojava, ki jo je težko pozabiti,«je o spominih svojega očeta na Plečnika povedal Stele. Plečnik jim je na prošnjo njegovega deda opremil dnevno sobo, hkrati pa je imel še druge ideje – predlagal je, da se v stare lesene modele za medene izdelke vliva vosek. Rezultat je okrasek za svečo. Prvo tako svečo, visoko 160 centimetrov, je poudaril Plečnik svojemu prijatelju Franu Saleškemu Finžgarju. Plečnik je narisal tudi mnogo okraskov za na sveče, ki še danes krasijo Plečnikove sveče. V družinski sobi so glavna znamenitost štirje stoli, katerih naslonjala upodabljajo rožni venec, vinsko trto, žito in pogače. Po besedah naše vodičke, ki je zaposlena v svečarki hiši, so stoli zelo neudobni, saj Plečnik ni maral lenarjenja. V kotu sobe stoji visok svečnik z devetimi trni, ki predstavljajo devet Steletovih otrok. Po predstavitvi smo imeli se možnost sesti za Plečnikovo mizo in izdelati svojo lastno Plečnikovo svečo. Poenostavljeno, seveda. Morali smo samo prerisati Plečnikove grafite na svečo in jih pobarvati z naravnimi barvami. Tako smo videli, da so vse Plečnikove sveče plod dolgotrajnega ročnega dela, ki se prenaša iz roda v rod.
S tem pa Plečnikove simbolike v Kamniku še ni konec. Zavod za turizem in šport Kamnik je izdal dve Plečnikovi znamki, eno z motivom Plečnikove sobe v svečarni Stele in drugo z motivom Plečnikovih sveč. Obe znamki sta na razpolago na TIC točki v Kamniku, od petka je mogoče dobiti tudi poseben Plečnikov žig, medtem ko v kavarni Rotovž lahko spijete Plečnikovo kavo in si privoščite Plečnikovo kremno rezino.
