Podkasti Knjižnice Domžale

Izraz “podcast” (podomačeno zapisan kot podkast) se na slovenskem tržišču pojavlja že od leta 2005, resnično uveljavil pa se je šele po letu 2015, ko so tovrstne digitalne vsebine tudi množično prodrle na naš trg. Čeprav smo v svet podkastov (poimenovanih tudi poddaje, čeprav se zapisani termin nikdar ni zares uveljavil, saj podkast v resnici ni oddaja) vstopili sorazmerno pozno, težko trdimo, da smo zato za karkoli prikrajšani. Podkasti so se v zadnjih nekaj letih močno razširili, predvsem v obdobju pandemije so pridobili stalno poslušalstvo, marsikdo se je tovrstne digitalne vsebine namreč lotil predvsem zato, ker je bil dostop do slednje tudi v obdobju najstrožjih ukrepov popolnoma prost. Med ponudniki omenjenih digitalnih vsebin je tudi Knjižnica Domžale, v kateri so se s to zamislijo poigravali že nekaj časa.

Ko sem o tem spregovorila z Marušo Pavlič, pobudnico projekta v Knjižnici Domžali, je dejala, da se je tega želela lotiti že dlje časa, ni pa vedela, kakšen pristop naj ubere. Tako je med svojim raziskovanjem naletela na podkaste Knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki, kjer so se slednjih digitalnih vsebin dotaknili že v marcu 2021. »Takoj zatem smo začeli zbirati gradivo za naš podkast, vsebine pa smo začeli objavljati sočasno s postavitvijo prenovljene spletni strani,« dodaja Maruša.

Pri tem moja sogovornica poudarja, da sama skrbi le za tehnični del pri pripravi digitalnih vsebin. Posnetke torej (pre)uredi tako, da so primerni za spletno objavo oziroma objavo na spletni platformi, glede vsebinskih zamisli pa se zanaša na svoje sodelavce. Hkrati dodaja, da podkast, ki ga pripravlja Knjižnica Domžale, trenutno še ni podkast v pravem pomenu besede oziroma v obliki, ki je danes najbolj razširjena. Zaenkrat namreč v svoje vrste še ne vabijo sogovornikov in ne izvajajo intervjujev, je pa to seveda še v načrtu. Trenutno objavljajo predvsem vsebine, vezane na literaturo, vsebine, ki so najbolj priljubljene pri ljudeh, ki pogosto posegajo po literarnih delih, ki, posplošeno rečeno, radi berejo in z veseljem obiskujejo literarna srečanja. »Objavljamo tudi brano besedo in našo Literarno kavarno (literarna srečanja, ki potekajo v večnamenski dvorani Knjižnice Domžale, na katerih se obiskovalci lahko spoznajo z različnimi slovenskimi ustvarjalci, op. a.), s katero se lahko tako seznanijo tudi tisti, ki so srečanja v živo morda zamudili.«

Kot omenjeno, je za podkast še veliko načrtov, predvsem takšnih, s katerimi bi lahko ohranjali reden ritem objav. Zaenkrat so digitalne vsebine vezane na čas, ki ga ustvarjalcem dopuščajo druge (redne) zadolžitve v knjižnici, seveda pa se nadejajo, da bi se v bodoče omenjene vsebine objavljale redno in predvsem pogosteje, pokrile pa bi tudi števila druga področja, ki danes morda še niso zajeta v objave. Zaenkrat imajo poslušalci na voljo številna brana dela slovenskih avtorjev, od Ivana Tavčarja in Ivana Cankarja do Josipa Jurčiča in Mengšana Janeza Trdine, ki so zajeti v Zvenu besed, poslušamo si lahko tudi Maraton poezije, kjer se lahko prijetno sprostimo ob čudovitih liričnih besedilih Zvezdane Majhen, Ferija Lainščka ter Toneta Pavčka, hkrati pa se lahko naužijemo mojstrskih pesniških zvenov slovitega Franceta Prešerna. Poleg omenjenega si lahko utrgamo tudi trenutek za že omenjeno Literarno kavarno, kjer so med drugim na voljo pogovori z Natašo Konc Lorenzutti, Ano Schnabl, Erico Johnson Debeljak ter Bronjo Žakelj, avtoric, ki ste jih tisti, ki ste se udeležil srečanj, spoznali tudi v živo.

»Sama menim, da bi bilo za naše poslušalce zanimivo predvsem to, da bi naše vsebine zajemale tudi širša področja oziroma da bi vključili tudi sogovornike, torej različne avtorje. Pesnike, pisatelje, raznovrstne ustvarjalce, ki bi pritegnili še širše občinstvo. Knjižnični podkast se mi pa sicer zdi odličen prostor predvsem za brano poezijo, ker se ta ob prebiranju povsem drugače dojema, zaživi, in to na nek svojevrsten način,« izpostavlja Maruša.

V nadaljevanju sem pobudnico projekta povprašala tudi po podkastih, ki bi se morebiti razvili tudi po drugih enotah Knjižnice Domžale, a ker sama priprava vsake posamezne vsebine vzame precej časa in energije, saj mora biti tako vsebinsko kot slogovno ustrezna, se bo zaenkrat nadaljevala tradicija le v matični knjižnici, torej Knjižnici Domžale. Se pa, kot izpostavlja Maruša, nikdar ne ve. Morda se trend podkasta v bodoče prenese tudi na ostale enote, saj bi tako (morda) posegli tudi po lokalnih posebnostih, po navadah in literarnih običajih, značilnih za vsako posamezno občino, kjer stojijo krajevne enote Knjižnice Domžale.

Načrtov oziroma samih zamisli za nadgradnjo podkastov v Knjižnici Domžale torej nikakor ne manjka, a kdor se loti poslušanja že objavljenih vsebin, kaj hitro dožene, da se že v tem trenutku na njihovi spletni strani (https://anchor.fm/knjiznica-domzale) najde veliko privlačnih vsebin, ki zadovoljijo tudi tiste najzahtevnejše okuse. Seveda se pa vsi veselimo novih vsebin, ki bodo nedvomno pritegnile še večje število ljubiteljev brane oziroma govorjene besede.

Barbara Kopač