Jadranka Smiljić, Slovenjgradčanka, je dobila idejo za kvačkanje grbov vseh slovenskih občin, s čimer bi se Slovenija tudi v tej kategoriji uvrstila v Guinnessovo knjigo rekordov. 211 žensk in en moški so zadnje leto pridno kvačkali grbe. Seveda so svoj grb dobile tudi modronovične občine.
Za vsak grb so porabili 2,5 kilograma volne, ki so jo izdelali v tovarni v Majšperku. En grb, velik 140 krat 180 centimetrov, pridne roke kvačkajo približno 100 ur. Cilj je nakvačkati vsaj 1000 izdelkov in vse dodati na spletno stran projekta Ustvarjalno srce, kjer že nastaja največja svetovna kolekcija kvačkanih izdelkov v c2c tehniki (kvačkanje od vogala do vogala). Projekt poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Slovenije Boruta Pahorja. Grbi so namenjeni za okras notranjosti občinskih stavb.
Kdo je kvačkal modronovične grbe?
Silva Nadižar je odgovorna za izdelavo komendskega grba. Je sicer rojena Kamničanka, ampak v Komendi živi že skoraj 40 let. V pokoju je polno obudila nekatera ročna dela, za katera prej nikoli ni bilo časa. Kvačkanje ji pomeni sprostitev za dušo. Veseli se tudi končnih rezultatov svojih ročnih spretnosti.
Na kamniškem grbu je upodobljena Veronika, ki stoji med vrati stolpa. Je pol ženska in pol kača s krono na glavi. Grb varujeta zmaja. Na levi strani stolpa je šesterokraka zvezda, na desni pa prvi mesečev krajec. Romana Dermota trenutno živ v Kopru, a se je rodila v Kamniku, zato se je odločila za kvačkanje grba svojega rodnega mesta. Rada se spopada z novimi izzivi. Kvačkanje ji zagotavlja nekaj časa samo zase. Tudi njen partner ima takrat več prostega časa zase, saj ga med kvačkanjem pusti na miru.
Anica Batis je Trzinka in zato je takoj vedela, kateri grb želi kvačkati. Rada dela z volno, sploh če je izdelek uporaben oziroma je v ozadju poseben namen. Grb občine Trzin je zlat. V sredini je odprt cvet močvirske logarice s šestimi cvetnimi listi, na katerih so srebrne pike.
Na grbu občine Domžale so upodobljene tri žitne bike, ki se spletajo v slamnato kito vertikalno do glave ščita, kjer se razpletejo v šope treh žitnih klasov. Grb je kvačkala vzgojiteljica Ana Gerčar, ki se s to dejavnostjo ukvarja že od mladih let. Na mengeškem grbu je upodobljen grb nekdanjih mengeških vitezov, ki so bili lastniki gradu na Gobavici. Kvačkala ga je Ana Uhan, ki v Mengšu živi zadnjih 11 let in uživa v ročnih delih. Kvačkanje jo tudi sprošča.
