Neprečiščene odpadne vode iz Velike planine iztekajo v vodne vire

Obisk slovenskih gora je rekorden, marsikateri prostočasni objekt (planinske koče, gostilne, vikendi) pa še vedno nima urejene delujoče ali z zakonodajo usklajene čistilne naprave. Odpadne vode zato pogosto neprečiščene iztekajo v okolje in onesnažujejo vodne vire. Lastniki objektov so dolžni poskrbeti za minimalen možen vpliv na okolje in naravo, izbiro pravilne tehnologije čiščenja ter redno vzdrževanje – še posebej v visokogorju.

Na novinarski konferenci Problematika odpadnih voda v visokogorju, ki jo je organizirala CIPRA Slovenija, so govorci opozorili na primere neustreznega ravnanja z odpadnimi vodami v Julijskih Alpah (Dolina Triglavskih jezer, Kredarica) in Kamniško-Savinjskih Alpah (Velika planina), poudarili pomen ravnanja z odpadnimi vodami za varstvo vodnih virov v alpskem prostoru ter izpostavili ključne korake za celovito reševanje problematike.

V Triglavskem narodnem parku je veliko neprimernega ravnanja  z odpadnimi vodami

Malomarno ravnanje z odpadnimi vodami spremljamo tako pri Koči pri Triglavskih jezerih kot pod Domom pod Kredarico, lastnik obeh objektov je Planinsko društvo Ljubljana Matica. Sledilni poskusi na Triglavskem ledeniku 2021 so potrdili podzemno vodno povezavo izpod Triglavskega ledenika navzdol do Mostnice v dolini Voje (nad Beraškim mostom), dalje v Savo Bohinjko. Del voda odteka tudi na zgornjesavsko stran po Triglavski Bistrici v Savo Dolinko.

»Nova ugotovitev nas mora še posebej skrbeti v kontekstu izliva morebitno onesnaženih voda s planinskih koč okrog Triglava, zlasti Triglavskega doma na Kredarici, ki ga obišče največ planincev, a še vedno nima urejenega čiščenja in odvajanja odpadnih voda. V lanskem in letošnjem letu smo vzeli vzorce vode v Ivančičevi jami, ki leži nekaj 10 metrov pod Domom na Kredarici. Povišane so vrednosti več parametrov, vrednosti nitratov pa kažejo več kot 4x presežene dovoljene vrednosti, kar kaže na onesnaženje jame z odpadnimi vodami s Triglavskega doma na Kredarici. Zato je treba urediti izcedne vode na kočah v okolici Triglava«, je bil jasen mag. Miha Pavšek, vodja sledilnih poskusov z ZRSC SAZU, Geografskega Inštituta Antona Melika.

»V PD Ljubljana-Matica imajo 1.400.000 evrov čistih prihodkov od prodaje in trenutno v svojem skladu 2.000.000 evrov. Planinske koče PD Matice imajo skupno več kot 400 postelj (Triglavski dom na Kredarici 340 postelj, Koča pri Triglavskih jezerih 100 postelj). Zakon o Triglavskem narodnem parku veleva, da se na območju parka lahko zgradi hotel s kapaciteto največ 80 postelj, mi pa imamo v visokogorju hotel z več kot 400 posteljami,« so povedali predstavniki lokalne skupnosti.

Strokovnjaki opozarjajo, da je celovito reševanje problematike odpadnih voda na koči pri Triglavskih jezerih kompleksno, ključno pa je prilagajanje ravnanja z viri (vodo, hrano in energijo) v vseh planinskih kočah ter njuna prilagoditev obiska: »Koča pri Triglavskih jezerih leži v neposredni bližini vodnega telesa. To pomeni, da se vsaka napaka pri ravnanju z odpadno vodo zelo hitro pozna. Zato je treba posebno pozornost nameniti ravnanju v sami koči (priprava hrane, poraba vode …) in optimalnemu delovanju čistilne naprave. Ker strokovnega upravljanja z odpadnimi vodami na planinski koči pri Triglavskih jezerih ni bilo, je bil iztok iz čistilne naprave neustrezen. Vseboval je preveč hranil, predvsem fosforja, ki povzroča cvetenje alg v jezeru. Za kočo zakonodaja zahteva ločevanje fekalij od preostale vode, ki nastane v koči; npr. vpeljavo suhih stranišč«, opozarja prof. dr. Nataša Atanasova, iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Več o tej problematiki si lahko preberete v naslednjem članku.

Primeri fekalnega onesnaženja se pojavljajo tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah

Sistematične meritve kvalitete voda v več kot 70. izvirih na območju Kamniško-Savinjskih Alp, ki jih izvaja Jamarski klub Kamnik, dokazujejo, da je onesnaženje s fekalnimi in gospodinjskimi odpadnimi vodami v sredogorju in visokogorju zelo hitro odraža v podzemnih vodah in vodnih izvirih.

Rezultati kažejo, da so vrednosti E-coli, ki so bakterije prisotne v živalskem in človeškem blatu, pri izvirih pod planino presežene, kar kaže na onesnaževanje z odpadnimi vodami na Veliki planini. »Monitoringi kažejo, da je od več kot 100 izvirov, ki jih spremljamo na območju Savinjskih Alp, zgolj nekaj izvirov brez bateriološkega onesnaženja, približno 40 izvirov pa primernih za pitje. Zajetje pitne vode za kamniško občino je v Kamniški Bistrici, kjer prav tako beležimo presežene vrednosti bakterije E-coli,« pravi Vido Kregar z Jamarskega kluba Kamnik.  

Kdo onesnažuje?

Počitniške koče so nedvomno del problema onesnaževanja kraških voda na Veliki planini, ki obsega še razmeroma obsežno kmetijsko rabo tal, turistično souporabo območja Velike planine (planinske koče, gostilne, obiskovalci) in nastajajočo stalno poselitev oz. bolj ali manj spontano urbanizacijo občutljive pokrajine.

Za kakovost kraških voda so največja nevarnost:

–        greznice in čistilne naprave, iz katerih odpadne vode neovirano pronicajo v podzemlje,

–        kmetijska dejavnost: gnojenje pašnikov, odprta gnojišča delujočih pastirskih koč, veterinarska zdravila,

–        motorna olja, kurilna olja in kemična barvila, ob prisotnosti nenadzorovanega osebnega in tovornega prometa, traktorjev (s prikolicami) ter druge kmetijske/gradbene mehanizacije in vzdrževanja delujočih žičniških naprav.

Celosten pristop k reševanju odpadnih voda v visokogorju se začne v dolini z upravljavskimi načrti planinskih koč, ki temeljijo na načelih trajnosti in skromnosti. Prilagoditev gostinske ponudbe (zmanjšanje in poenostavitev gostinske ponudbe, odpoved pripravi cvrte hrane …), zmanjšanje števila razpoložljivih prenočitvenih kapacitet, ozaveščanje gostov (uporaba lastne posteljnine, ničelna toleranca do smetenja v naravnem okolju in poziv k odnašanju smeti v dolino, komuniciranje kodeksa obnašanja v naravi in primernega obnašanja v planinskih kočah), so le nekateri ukrepi, s katerimi bi se tako obiskovalci kot upravljavci objektov in prostora zavezali h kakovostnemu gorništvu ter ne k potrošniškemu pohodništvu.