Teniški topovi, s katerimi profesionalni in rekreativni igralci izboljšujejo tehniko udarcev, so na trgu športnih pripomočkov stalnica že dolga leta. Toda nekih večjih sprememb v sami tehnologiji uporabniki ob lansiranju vedno novih različic vsa ta leta ne opažajo. Prej nasprotno. V obdobju, ko je koronavirus krojil teniški vsakdan, je do tega spoznanja na igrišču prišel tudi danes 23-letni Kamničan Toni Ulčar. Njegova klasična teniška druženja je, situaciji primerno, nadomestila vadba s topovi. Testiral jih je ogromno in prišel do zaključka, da lahko trgu ponudi nekaj novega. Rodil se je teniški robot Sportbot.
Avtor prispevka je Damijan Rifl.
Študent strojništva, čaka ga samo še zagovor magistrske naloge, in velik teniški navdušenec je zadnji dve leti posvetil razvoju prototipa. Vsaj dva tisoč ur dela se je nabralo do trenutka, ko je na spletni strani sportbot.tech predstavil produkt in kasneje napovedal še možnost prednaročil omejene serije za tako imenovane “zgodnje ptice”. Potencialni kupci z odzivi vlivajo optimizem, da bi produkt lahko uspel na zahtevnem globalnem trgu.
Kakšna je, v primerjavi s klasičnimi teniškimi topovi, glavna konkurenčna prednost vašega topa oziroma robota?
Njegovo samostojno premikanje po celotnem teniškem igrišču! Klasični topovi se postavijo na igrišče, na izbrano mesto. Izstreljujejo različno hitre, različno rotirane ter visoke žogice. Odvisno od nastavitev. To je seveda odlična izbira za učenje določenega udarca. Ni pa nobene dinamike, top je statičen, stoji na izbranem mestu. Sportbot pa se, za razliko od klasičnih topov, samostojno premika po igrišču. Torej, tako kot pravi nasprotnik oziroma nasprotnica. Brez težav, na trdi in tudi peščeni podlagi. Gibanje robota omogoča trening udarcev po celotnem igrišču, iz različnih položajev. Simuliramo torej igro z nasprotnikom. Kreiramo podobno izkušnjo kot pri dejanski igri. S Sportbotom ne urimo le izbranih udarcev, pač pa celostno teniško igro. Je odličen pripomoček za pripravo na tekme, na konkretne nasprotnike. To je dodana vrednost mojega produkta in njegova glavna konkurenčna prednost.
Pa osnovne karakteristike, osebna izkaznica izdelka?
Sliši na ime Sportbot (smeh, op.p.). Na začetku je bilo to le delovno ime, a sem ga na koncu tako tudi poimenoval. Ime oziroma blagovno znamko uporabljamo pri vseh komunikacijskih aktivnostih v sklopu lansiranja produkta. Težak je nekaj več kot dvajset kilogramov, daljši stranici merita nekaj manj kot pol metra, v zadnjem delu je nameščen tudi teleskopski ročaj. Transport je torej enostaven. Robot ima zmogljivo baterijo (1,5 ure) in kapaciteto 120 žogic. Hitrost le-teh lahko doseže 120 kilometrov na uro (maksimalna hitrost). Rotacije izstreljenih žogic so seveda različne (t.i. “slajz” in “spin”), enako velja za višino. Definira pa se lahko tudi tempo izstreljenih žogic.
Kako pa se bo top oziroma robot upravljal?
Prek mobilne aplikacije, ki je v fazi razvoja. Uporabniku robota bodo na voljo številni različni že nameščeni programi treningov oziroma vadb. Seveda pa si bo lahko vsak sam zelo enostavno z nekaj kliki pripravil unikaten program, kjer bo poudarek na elementih igre, ki jih želi izboljšati. Bistveno je, da bo zadeva dinamična. Baza programov treningov oziroma vadb se bo dopolnjevala in nadgrajevala, spodbujali bomo interakcijo uporabnikov. Zgraditi želimo pravo skupnost Sportbot uporabnikov, z njimi bomo komunicirali prek vseh možnih kanalov. Uporabnik bo seveda prek aplikacije lahko tudi analiziral treninge ter sledil kratkoročnemu in dolgoročnemu napredku. Na podlagi opravljenih vadb mu bo sistem sugeriral določen, zanj primeren program vadbe.
Potencialni uporabniki so torej vsi posamezniki, ki želijo tudi s pomočjo sodobne tehnologije izboljšati svojo igro. Kaj pa trenerji?
Seveda, vsekakor. So zelo pomembna ciljna publika. Robot ne bo nadomestil trenerja, je pa lahko odličen pripomoček, dodana vrednost v vadbenem procesu pod strokovnim vodstvom. Trenerji varovancu na podlagi opravljenega na klasičnem treningu lahko sprogramirajo ustrezen “podaljšek”, ki ga opravi sam, ali pa domačo nalogo. Pa na primer program za vadbo, ko je trener fizično odsoten. Ali pa ko ne najde ustreznega sparing partnerja. Trener z robotom lahko opravi tudi bolj učinkovito in nadzorovano vadbo z več varovanci hkrati. Ne nazadnje pa je pametni robot na voljo tudi pri takšnih, vsaj na videz, malenkostih, kot je pobiranje žogic. Naj poudarim še, da so teniški trenerji vedno bili in vedno bodo tisti, katerih mnenje pri razvoju pripomočkov za trening je zelo pomembno. Sam sem v procesu razvoja produkta v stiku tako s povsem povprečnimi rekreativci kot tudi trenerji. Vsaka povratna informacija je še kako dobrodošla. Omenil bi dva trenerja. Tomaža Mencingerja iz Kranja in Adama Mulalića. Slednji deluje v mojem domačem kamniškem klubu. Na igriščih Pod Skalo sem s Sportbotom preživel ogromno delovnih ur. Pa se ob tej priložnosti klubu tudi zahvaljujem za prostor in čas ter podporo.
Kdaj pa bo Sportbot v prodaji?
Če se bo vse izšlo po načrtih, naslednjo pomlad. Aprila ali maja 2023, torej. Prototip je potrebno še dodelati in vključiti zunanje sodelavce, predvsem pri razvoju mobilne aplikacije. Vzporedno seveda aktivno iščem ustreznega partnerja za serijsko proizvodnjo robota, pa investitorje, ki v produktu vidijo potencial. Predstavljam produkt, spremljam razpise za podjetnike. Skratka, pestro je, ampak zaupam v produkt in verjamem v njegov potencial na globalnem trgu.

Na spletni strani in družabnih omrežjih ste Sportbot že podrobno predstavili, spletno skupnost potencialnih kupcev in uporabnikov robota razvajate tudi z brezplačnimi vsebinami na temo izboljšanja teniške igre.
Res je. Počasi vzpostavljamo bazo in pa stik s potencialnimi uporabniki iz vsega sveta. Z odzivom sem zadovoljen. V poštni nabiralnik prispe tudi kakšna pohvala in pa zanimivo vprašanje. Vse skupaj mi da še dodaten zagon za nadaljevanje. Kmalu bodo odprta tudi prednaročila. Po nižji ceni bomo ponudili omejeno količino teniških robotov. Prvi kupci bodo nagrajeni s popustom.
Kaj pa testiranje v živo? Lahko pričakujemo kakšen dan odprtih vrat?
Morda že to jesen. Najprej v Kamniku ter bližnji okolici in tako naprej. Najprej Slovenija, hkrati pa že pogledujemo tudi čez mejo.
