sreda, 6 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
20.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
20.5 C
Kamnik
sreda, 6 julija, 2022
DomovAktualnoNa delovnem obisku vlade o priložnostih in izzivih razvoja regije

Na delovnem obisku vlade o priložnostih in izzivih razvoja regije

V teh dneh se je v naših občinah mudila slovenska vlada, in sicer v okviru delovnega obiska Osrednjeslovenske regije, severni del. Tako predsednik vlade Janez Janša kot posamezni ministri so obiskali številne ustanove in podjetja v regiji, potekalo je okoli 100 srečanj; delovni obisk se je zaključil sinoči na javni tribuni o razvoju Osrednjeslovenske statistične regije, ki je potekala v Domu kulture in kjer so predstavniki lokalne skupnosti, od županov in gospodarstvenikov do direktorjev javnih zavodov in predstavnikov različnih institucij v regiji, z vlado spregovorili o razvojnih potencialih regije, priložnostih in izzivih ter svojih težavah in pobudah.


Po podatkih Statističnega urada RS iz novembra 2021 je osrednjeslovenska regija po površini druga največja slovenska regija, največja je tudi po številu prebivalstva, saj kar 26,4 % vsega slovenskega prebivalstva živi v tej regiji, in sicer v 25 občinah, to je 555 tisoč ljudi. Nadpovprečna je tudi gostota poselitve, ki znaša kar dvakratnik slovenskega povprečja. V regiji je najvišja povprečna neto plača, tj. 1383 evrov, kar je 113 evrov več od slovenskega povprečja. Tudi delež BDP, ki ga ustvari ta regija, je največji v Sloveniji, prav tako je tu najvišji BDP na prebivalca.

V novembru 2021 je bilo v severnem delu Osrednjeslovenske regije 285.692 delovno aktivnih prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta), kar je za 7165 oseb oziroma 2,6 % več kot novembra 2020. Stopnja registrirane brezposelnosti je v celotni Osrednjeslovenski regiji novembra 2021 znašala 6,4 %. V primerjavi z novembrom 2020 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 1,6-odstotne točke.

V letu 2020 je v Osrednjeslovenski regiji po evidencah Agencije RS za Javnopravne evidence in storitve (AJPES) delovalo 29.272 družb, 12.572 podjetnikov in 98 zadrug, ki so zavezani k predložitvi letnih poročil. V primerjavi z rezultati gospodarskih družb na državni ravni v letu 2020 so gospodarske družbe osrednjeslovenske regije predstavljale 43,0 % vseh družb, ki so imele 38,5 % vseh zaposlenih, ustvarile 46,6 % vseh prihodkov in 42,1 % neto dodane vrednosti. V primerjavi z rezultati podjetnikov na državni ravni v letu 2020 so podjetniki osrednjeslovenske regije predstavljali 24,7 % vseh podjetnikov, ki so imeli 21,4 % vseh zaposlenih pri podjetnikih, ustvarili 22,9 % vseh prihodkov ter 24,0 % neto podjetnikovega dohodka.

Občine Kamnik, Komenda, Vodice, Medvode, Mengeš, Trzin, Domžale, Dol pri Ljubljani, Moravče, Lukovica in Ljubljana predstavljajo bolj razviti del Osrednjeslovenske regije. Na območju navedenih občin je po podatkih AJPES v letu 2020 delovalo 34.624 podjetij (od tega 25.450 gospodarskih družb in 9174 podjetnikov) oziroma kar 83 % vseh podjetij Osrednjeslovenske regije. Navedena podjetja so zaposlovala skupaj 182.143 oseb (od tega je bilo v gospodarskih družbah zaposlenih 175.942 oseb in pri podjetnikih 6.201 oseba) oziroma kar 89 % vseh zaposlenih v podjetnih Osrednjeslovenske regije.

Dom starejših občanov bo dobil prizidek

Obisk vlade je potekal v enajstih občinah, in sicer v Kamniku, Komendi, Vodicah, Medvodah, Mengšu, Trzinu, Domžalah, Dolu pri Ljubljani, Moravčah, Lukovici in v Ljubljani. Med pomembnejšimi investicijami, ki se v regiji izvajajo (delno ali v celoti) iz državnega proračuna ali se šele bodo, omenimo celostno ureditev kolesarskih poti (Kamnik, Mengeš, Trzin in Domžale), gradnjo prizidka k objektu CIRIUS Kamnik, nadgradnjo železniške postaje v Domžalah, preureditev jedilnice na Osnovni šoli Rodica (Domžale), prostorsko preureditev osnovne šole (Mengeš), športno igrišče Gozd (Kamnik), kolesarski poligon Šumberk (Domžale), gradnjo obvoznice Vodice, digitalni prikaz velikoplaninske pastirske dediščine v mestu (Kamnik), energetsko obnovo koče na Kamniškem sedlu, ureditev poplavne varnosti Kamniške Bistrice v občinah Kamnik in Domžale, izvedba suhega vodnega zadrževalnika Tunjščica (Komenda), sofinanciranje sanacije plazu Špitalič (Kamnik), namakalni sistem Jable.

Včeraj ob obisku vlade je bila podpisan tudi sporazum o gradnji prizidka, s katerim bodo v Domu starejših občanov Kamnik (DSO) razbremenili svoje kapacitete, ki ne ustrezajo več standardom za oskrbo starejših. Gradnja se bo začela že v prihodnjih mesecih. Sporazum sta podpisala Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Maja Gradišek, direktorica DSO Kamnik. Novi prizidek bo zgrajen na južni strani obstoječega doma, njegov tloris bo 10×12 metrov, imel bo dve nadstropji. Z novim prizidkom v kamniškem domu ne bodo povečali kapacitet, temveč se bo povečal bivalni standard stanovalcev. »Tri- in štiriposteljne sobe se bodo uredile v eno- in dvoposteljne. Na ta način se stanovalci oddelka 5 in 6 selijo v prizidek, kjer bodo nameščeni v prvem nadstropju, medtem ko bodo v pritličju prostori za dnevno varstvo, za začasne namestitve, kar pomeni, da rešujemo tudi problem za dementne stanovalce, ki po trenutni ureditvi nimajo prostega izhoda v atrij,« je o novem prizidku, ki naj bi bil glede na terminski načrt sezidan v letu 2023, povedala direktorica Maja Gradišek. Investicija je vredna dobre tri milijone evrov, od tega je udeležba DSO 67 tisoč evrov, vse ostalo se krije iz državnega proračuna.

sporazum o gradnji prizidka, s katerim bodo v Domu starejših občanov Kamnik (DSO)
Podpis sporazuma o gradnji prizidka, s katerim bodo v Domu starejših občanov Kamnik (DSO) razbremenili svoje kapacitete. Od leve: kamniški župan Matej Slapar, minister Janez Cigler Kralj, direktorica DSO Kamnik Maja Gradišek in minister Matej Tonin.

Na javni tribuni predvsem v zvezi z energenti

Na javni tribuni, ki je potekala sinoči in je predstavljala sklepno dejanje delovnega obiska vlade, je bilo govora predvsem o naraščajočih cenah energentov, ki so za energetsko intenzivna podjetja nevzdržne, prav tako je bilo izpostavljeno naraščanje cen surovin. Dana je bila tudi pobuda za bolj enostavno zaposlovanje starejših oz. upokojencev, opozorjeno je bilo na manjši delež sredstev evropskih skladov za našo (zahodno) regijo in slab servis javne uprave, predvsem v zvezi z zaposlovanjem tujcev, ter neodzivnost nosilcev urejanja prostora in podaljševanje postopkov pri pripravi Občinskega prostorskega načrta ter vprašanje o obljubljeni gradnji infrastrukture, ki jo podjetja in občani čakajo že več desetletij (cesta Želodnik–Vodice).

Jernej Vrtovec
Foto: arhiv Vlada RS

V zvezi z visokimi cenami energentov je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec dejal, da se s tem ukvarjajo že več kot eno leto, prav tako se trudijo, da bi se spremenila formula za izračun cene električne energije, po kateri cena plina določa ceno električne energije, hkrati pa je poudaril, da moramo prekiniti odvisnost od ruskih energentov. »S tem se ne sooča samo Slovenija, ampak vsa Evropska unija,« je dejal in dodal, da nihče ne more napovedati, kdaj bodo cene energentov padle. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivavšek je dodal, da je bil sprejet zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov, a še pred agresijo v Ukrajini, tako da bodo morali sedaj poiskati nove rešitve. Poudaril je, da ni strahu, da bi zmanjkalo naftnih derivatov, saj imamo v blagovnih rezervah dovolj goriva, tako da ga lahko zagotovimo v vmesnem obdobju, ko naftni trgovci ne morejo do naftnih derivatov, ki izvirajo iz Rusije. S tem pa je povezano tudi vprašanje cen – Počivavšek je poudaril: »Naredili bomo vse, da se, če bomo intervenirali na trgu, te cene ublažijo, umirijo. Pričakujem, da bodo naftni trgovci pri tem projektu sodelovali, sicer bomo intervenirali s popolno regulacijo cen, kot smo jo že imeli. Če bomo dali na trg goriva iz državnih blagovnih rezerv, bomo tudi regulirali ceno na trgu. Upam, da ne bo treba reševati na tak način, ampak želim, da je sporočilo jasno.«

Zdravko Počivavšek
Foto: arhiv Vlade RS

Tudi predsednik vlade Janez Janša je izpostavil, da bo nekaj prihodnjih tednov precej turbulentnih. »Potrebne bodo intervencije pri oskrbi in cenah energetskih surovin in hrane. Slovenija ima za takšne primere načrte in zaloge. Vse to ima tudi Evropska unija in del tega ukrepanja je vezanega tudi na soglasje v Evropski komisiji. Ne bomo niti lačni ali brez elektrike in na črpalkah niso potrebne vrste, ker derivatov ne bo zmanjkalo,« je dejal. Pojasnil je, da ima Evropa dovolj zalog zemeljskega plina do poletja, saj se je stanje napovedovalo že dlje časa, prav tako ruska nafta predstavlja manjšinski delež na svetovnem trgu. »Pomembno je, da imamo nacionalne zaloge in smo pripravljeni intervenirati v zvezi s cenovnimi pritiski,« je poudaril Janša.

Janez Janša
Foto: arhiv Vlada RS

V zvezi z evropskimi sredstvi je minister za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač dejal, da si je Slovenija za obdobje od leta 2021 do 2027 izpogajala  dodatnih 350 milijonov evrov sredstev, ki so v celoti namenjena zahodni kohezijski regiji. »Glede na to da so posamezna območja v zahodni kohezijski regiji razvojno gledano primerljiva s posameznimi območji v vzhodni kohezijski regiji, je potem stvar nacionalne uredbe in odločitve države, da poveča nacionalni delež sofinanciranja v teh primerih. V tej smeri gredo razmišljanja,« je dejal Černač in dodal, da Slovenija še nikoli ni imela na voljo toliko sredstev.

V zvezi z obljubami glede infrastrukture, predvsem je bilo govora o cesti Želodnik–Vodice, je minister za infrastrukturo Vrtovec, povedal, da se bo obvoznica Vodice začela graditi 16. marca, v tem trenutku pa se projektira in pripravlja dokumentacija za presojo vplivov na okolje za obvoznico Komenda, potem manjka še krak Želodnik–Radomlje, ki naj bi na vrsto prišel v naslednjem (morebitnem) mandatu.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
20.5 ° C
21.9 °
18.7 °
73 %
2.6kmh
40 %
tor
20 °
sre
27 °
čet
27 °
pet
24 °
sob
26 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano