petek, 1 julija, 2022
16.5 C
Kamnik
16.5 C
Kamnik
petek, 1 julija, 2022
16.5 C
Kamnik
petek, 1 julija, 2022
16.5 C
Kamnik
petek, 1 julija, 2022
16.5 C
Kamnik
petek, 1 julija, 2022
DomovAktualnoMladi v super volilnem letu

Člani Mladinskega svet Kamnik so v kamniškem domu kulture 7. marca organizirali okroglo mizo z naslovom Politična (ne)participacija mladih. Namen srečanja je bil osvetliti položaj mladih v družbi in se odkrito pogovoriti o politični participaciji mladih.


Na okrogli mizi so sodelovali Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, Kamničanka  dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, mag. Dolores Kores, direktorica Urada za mladino, Matej Slapar, župan občine Kamnik, Rok Novak, predsednik Mladinskega sveta Kamnik, in Rok Kosec, predstavnik Mladinskega centra Kotlovnica. Razpravo je vodil Matic Maček.

Položaj mladih v Sloveniji

Prvo vprašanje je bilo povezano z upadanjem števila mladih. Danes je Sloveniji 30 odstotkov manj mladih, kot jih je bilo leta 2000. Mladi odhajajo v tujino, a vsako leto se 2500 mladih preseli v Slovenijo. Zato je moderatorja zanimalo, kako nagovarjati mlade.

»Za priložnosti mladih nikoli ne bo strojeno dovolj, zaradi tega, ker se svet mladih spreminja hitreje, kot se družba prilagaja,« je Kustečeva začela odgovarjati na vprašanje o položaju mladih v Sloveniji. Mladi imajo veliko priložnosti za participacijo, problem je, kako jih nagovoriti in jim predstaviti participacijo kot nekaj, s čimer bodo ustvarjali svojo prihodnost. Spreminjajo se načini, preko katerih mladi sodelujejo v politiki. Vseh ne zanima več tradicionalno sedenje v klopeh, mnenja bi radi podali na druge načine. Vsi, ki delajo z mladimi, se zavedajo, da najstnike zanimajo čisto druge teme kot skoraj tridesetletnike. S tem, kako pritegniti mlade na inovativne načine, se ukvarja tudi evropska komisija. Lani so na Uradu za mlade naredili raziskavo Mladina 2020, ki na več kot 500 straneh opiše položaj mladih in njihove preference.

Dolores Kores je omenila, da razkisava mladina 2020 kaže, da so mladi prebujajo in želijo biti še bolj aktivni. »Mladi potrebujejo javni prostor, kjer se lahko izražajo. So izjemno naklonjeni medgeneracijskemu sodelovanju in izkazujejo veliko solidarnost«. Zaključila je z besedami, da je sodelovanje med starejšimi in mlajšimi ključno za prihodnost.

Mladi v Kamniku

»Če bodo mladi delali tisto, kar imajo radi, potem bodo uspešni. Radi bi ostali tam, kjer so odrasli. A če nimajo stanovanj, se morajo izseliti. Mladim je treba ponuditi športno infrastrukturo, stanovanje in ugodno podjetniško okolje, kar Kamnik že ima,« je vlogo lokalne skupnosti v ustvarjanju pogojev za mlade razložil Slapar.

»Lokalno strategijo za mlade moremo napisati bolj specifično kot državno. V Kamniku potrebujemo nov mladinski center, nova stanovanja, še večjo četrt  Barutana. A tu pri stanovanjih rabimo podporo države,« je Rok Kosec povedal o statusu mladih v Kamniku. Razložil je, da je s trenutnimi sredstvi težko razvijati mladinsko delo in da so mladi pripravljeni svoj prosti čas posvetiti sodelovanju. Še posebno je poudaril velik pomen mladinskih centrov med epidemijo in njihov pomen za neformalno izobraževanje. Novak je poudaril, da imajo različne skupine mladih različne potrebe. Nekdo, ki je star 18 let, si želi druge stvari, kot nekdo, ki prihaja v trideseta leta. V mladinskem svetu Kamnik so opazili upadanje števila organizacij članic mladinskega sveta, se pravi, da so opazili upad društev za mlade.

Mladi in volitve

Druga tema je bila povezana z letošnjim super volilnim letom. Glavno vprašanje je, ali so mladi prebujeni in bodo šli na volitve. Odgovori so se dotikali tudi uspešnega lanskoletnega referenduma, kjer je bila visoka udeležba mladih.

»Mladi se angažirajo za teme, ki se jim zdijo pomembne, zato so šli na referendum. Ni jim vseeno, v kakšnem svetu živijo,« je visoko udeležbo razložil predsednik mladinskega sveta Novak. Aprila bo jasno, če se mladi res prebujajo in hodijo na volitve.

Kustečeva je v zvezi z volitvami opozorila mlade, da naj, ko se odločajo koga voliti, pogledajo številke in ne poslušajo samo besed. Za mlade se ji zdi, da bodo volili tiste, ki jih bodo znali pravilno nagovoriti.

Ministrica se je na koncu aktivnim mladim zahvalila, saj so vzor za celotno družbo, ker se hitro prilagajajo na spremembe. »Mladi ste bili svetla točka epidemije, malo ste jamrali, veliko pomagali. Pogoji za dobro življenje so služba, stanovanje, a ne pozabite na predpogoj, ki je izobrazba,« je mladim na srce položila Kustečeva.

Zadnji sklop okrogle mize je bil posvečen pogovoru o informacijski tehnologiji, in sicer o e-demokraciji in i-volitvah.

Koritnik je razložil obe definiciji. E-demokracija pomeni, da so vsi zakoni in predpisi objavljeni na spletu. I-volitve na drugi strani pomenijo glasovanje na volitvah od doma.

»I- volitve so bistveno bolj zapletene, kot si predstavljamo. Skoraj nemogoče je zaradi štetja glasov zagotoviti anonimnost,« je poudaril minister in se oprl na raziskave iz Estonije, ki kažejo, da i-volitve ne povečajo udeležbe. Mladi, ki že prej niso glasovali, tudi zdaj ne bodo. Če so mladi motivirani, bodo šli volit, drugače ne. Tudi ostali gostje so se strinjali, da bi take volitve težko izvedli in da ni veliko prednosti. Volitve preko spleta tako ne bodo rešile težave nizke udeležbe na volitvah. Opažajo še, da si zdaj, v času po epidemiji, ljudje želimo stikov v živo in druženje. Koresova je poudarila, da smo se v zadnjih dveh letih naučili, da se je lažje pogovarjati v živo.


Mladinska scena v Kamnik

Mladinska scena v Kamniku deluje dobro. Mladinski center Kotlovnica je eden najboljših v Sloveniji, KIKštarter ponuja odlično podjetniško okolje, mladi pa so inovativni in polni idej. Veliko je tudi ljudi, ki se ukvarjajo z mladimi. Zato ni presenečenje, da je za zaključek na oder stopil Matic Hrabar, dijak Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra. Predstavil je referendum, ki so ga organizirali na šoli in šolski radio Rudi.

»Na dijaški skupnosti smo si za letos zadali cilj, da delamo na aktivnem državljanstvu in politični participaciji mladih. Tudi za to, ker se bliža volilno leto, ko bomo polnoletni dijaki prišli na volišča. Razmišljali smo, kako bi spodbodli klasični način volitev, videli smo primere iz Skandinavije, kjer otroci odhajajo na simulirana volišča,« je idejo za referendum razložil Hrabar. Za referendum so se odločili, da zberejo temo, ki je za dijake aktualna in kjer lahko njihovi glasovi pomenijo spremembo. Zato so jih spraševali, ali so zato, da se spremeni melodija šolskega zvonca. Dijaki so bili za in melodija zvonca se je spremenila. Pomembna je tudi informiranost, zato so se v dijaški skupnosti odločili, da obudijo radio Rudi. Poleg vrtenja glasbe ima tudi informativno funkcijo s pomočjo rubrike Rudi sporoča, ki prinaša novice s šolskega dvorišča in vsega sveta.

Na koncu je sledilo še nekaj pohval in vprašanj gostov iz občinstva. Goran Završnik iz Doma kulture Kamnika je poudaril, kako pomembno je, da se mladim zaupa in se jim da priložnost. Mladi namreč imajo ideje in voljo, potrebujejo samo odprte roke. Izrazil je željo, da se mladim zapusti sodobna občina, kakršna Kamnik postaja.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
clear sky
16.5 ° C
17.6 °
14.8 °
94 %
0.5kmh
0 %
pet
31 °
sob
27 °
ned
30 °
pon
32 °
tor
29 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano