V torek so v Rojstni hiši Rudolfa Maistra odprli novo občasno razstavo Maister in rodni Kamnik, ki prinaša vpogled v generalovo povezanost z rojstnim mestom in tukaj rojenimi znanimi literati, pesniki, slikarji, umetniki, ki so bili Maistrovi sosedje v njegovem zgodnjem otroštvu. »General Maister ni nikoli pozabil, da je Kamničan. Vedno se je zanimal za kamniške dogodke in se odkritosrčno veselil napredka rojstnega kraja,« smo izvedeli na odprtju razstave, ki jo spremlja tudi bogat katalog.
Delo in številne dogodke v Rojstni hiši Rudolfa Maistra pa tudi novo razstavo je na odprtju pohvalil kamniški župan Matej Slapar. »Razstava je zanimiva in prinaša nov vpogled, kako je Maister doživljal Kamnik,« je dejal Slapar, nato pa orisal dogodke izpred 106 let, ko je Maister kljub mlahavi drži takratne oblasti samovoljno razorožil nemško vojaško stražo, zavzel Maribor in s priključitvijo Štajerske in Koroške postavil temelje za osamosvojitev Slovenije leta 1991. »Lahko smo ponosni, da imamo lastno državo, v kateri sami gospodarimo, ustvarjamo, razvijamo talente in sami odločamo o svoji usodi. To ni samoumevno,« je poudaril Slapar.
Razstavo, ki je del številnih dogodkov in slovesnosti v Maistrovem letu, s katerimi se v Kamniku spominjajo generala Maistra in njegovih zgodovinskih dejanj, sta predstavili avtorici Zora Torkar in Alenka Juvan iz Medobčinskega muzeja Kamnik. Prva je preučevala odnos Maistra do Kamnika in obratno, poskušala je dodati novosti k temu, kar se je že vedelo, druga je pripravila predstavitev Maistrovih sosedov in prijateljev z literarno-umetniškega vidika.
Čeprav je Maister v Kamniku preživel le dve oz. tri leta – natančen datum, kdaj so Maistrovi prišli v Kamnik, namreč ni znan – je imel vedno poseben odnos do rodnega mesta. »Maister je Kamnik obiskal dvakrat, in sicer leta 1908, ko je z ženo obiskal tudi Sadnikarjev muzej in je podpisan v zlati knjigi; in pa iz časopisa Jutro se je izvedelo, da je Kamnik obiskal tudi leta 1922, ker je mogel čakati ob cesti, ker je ravno takrat potekala kolesarska dirka iz Kamnika v Ljubljano. Želel si je priti tudi ob šestdesetletnici, ko naj bi se zapeljal po novi cesti v Kamniško Bistrico, ampak ga je prehitela smrt, kajti umrl je nekaj mesecev po šestdesetem letu,« je razkrila Zora Torkar in dodala, da je Kamnik Maistrovo mesto, kar Kamničani dokazujejo že desetletja. Občina Kamnik ga je ob njegovi 50-letnici leta 1924 med prvimi imenovala za častnega občana, tega leta se je Velika ulica (Velika gasa) preimenovala v Maistrovo ulico. Ob šestdesetletnici so mu Kamničani podarili listino, za katero se je zahvalil v čustvenem pismu. Po smrti so odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši in ob tem je bilo veliko slavje, takrat je bila hiša tudi malce obnovljena. Leta 1970 je bil na Trgu talcev odkrit prvi Maistrov javni celopostavni spomenik na Slovenskem, delo Antona Sigulina. »To je bilo množično slavje z več kot 10 tisoč ljudmi in 600 Maistrovimi borci. Pele so se Maistrove pesmi, nastopilo je Prvo slovensko društvo Lira, Viktor Mihelčič je združil vse pevske zbore iz osnovnih šol,« je orisala Torkar.
Leta 1996 je Občina Kamnik razglasila Maistrov rojstni dan za občinski praznik, leta 1999 je bil odprt Maistrov most, leta 2003 je bila ustanovljena podružnica Društva general Maister, ki se je potem osamosvojila, danes je kamniško društvo vključeno v Zvezo društev generala Maistra.
Že po letu 1990 so se tudi začeli pogovori o nastanku spominske sobe in obnovi Maistrove rojstne hiše, a trajalo je vse do leta 2002, da so se obnovitvena dela po dogovoru med Občino Kamnik in Župnijskim uradom Kamnik, lastnikom hiše, tudi začela. Takrat je bilo zamenjano celotno podstrešje in izvedena statična prenova hiše. Leta 2004 so prenovljeno zunanjost tudi slovesno odprli, a notranjost je bila še vedno nedodelana. »Ves čas je bila prisotna želja, da se obnovi vsaj spominska soba. Občina Kamnik je leta 2012 postala lastnica dela pritličja, začela so se obnovitvena dela in prvi del s stalno razstavo o življenju in delu Rudolfa Maistra je bil odprt 23. novembra 2013. Leta 2017 je bil potem odkupljen še drugi del pritličja, kjer se je obnovila veža in uredila soba za občasne razstave ter pedagoška soba. V desetih letih od odprtja je bilo veliko narejenega. Želimo, da rojstna hiša ni muzejska, temveč živa hiša, zato organiziramo Maistrove večere, občasne razstave itd. Mislim, da bi bil tudi Rudolf Maister ponosen na delovanje te hiše,« je predstavitev zaključila Zora Torkar.
Predstavitev Maistrovih sosedov in prijateljev z literarno-umetniškega vidika je za razstavo pripravila Alenka Juvan, ki je poudarila tudi, koliko pomembnih mož se je rodilo v Kamniku. »Maister je za svoje rojstvo izbral pravo mesto,« je dejala, saj so bili na Šutni njegovi sosedje Josip Suchy, pravnik, pisatelj, prevajalec, poliglot, ki je prijateljeval s slikarjem Ivanom Vavpotičem pa tudi pesnikom Otonom Župančičem, ki je bil tesni Maistrov prijatelj; Radivoj Peterlin Petruška in njegov brat Alojzij Peterlin, oba pisatelja, urednika, popotnika, Maister je objavljal v publikacijah, kjer je objavljal tudi Alojzij in katerih urednik je bil Radivoj; pa slikarji Koželj in prevajalec in slovaropisec Alojzij Benkovič in pomemben kamniški župan Franc Kratnar, ki je tudi prijateljeval z Maistrom, ter pesnik in duhovnik Anton Medved, z Maistrom sta se spoznala pri Franu Saleškem Finžgarju, in Fran Albreht, ki je v Ljubljanskem zvonu ocenil obe Maistrovi pesniški zbirki. »Maister je bil seveda premajhen, da bi se potepal po kamniških ulicah, a kot odrasli možje so se vsi poznali in sodelovali. Vse te zgodbe in anekdote dodajamo v Maistrovo biografijo. Vedno se izve še kaj novega in tako se sestavlja Maistrova zgodba. Kamničani smo lahko ponosni, da se je v tej hiši v našem mestu rodil Rudolf Maister. Tu je naredil prve korake, tu je slišal prvo govorico, ki je bila kamniška, in to je zelo pomembno,« je zaključila Alenka Juvan.
Še več o Maistrovem življenju in delu si lahko preberete v intervjuju z Alenko Juvan (marec 2024).
