Kamniško kulturno dogajanje bo letos v znamenju obeleženja 70-letnice delovanja doma kulture Kamnik, nekdaj poznanega kot kino dom Kamnik, ki danes predstavlja osrednji mestni hram kulture in so ga leta 1953 udarniško zgradili delavci tedanje kamniške smodnišnice. Okrogla obletnica je zaznamovala tudi osrednjo slovesnost ob kulturnem prazniku, ki je bila posvečena novim pridobitvam doma kulture Kamnik, kamniškim ustvarjalcem, v avli pa je bila odprta dokumentarna razstava o zgodovini delovanja doma kulture z naslovom DOM. KINODOM. DOM KULTURE KAMNIK.
Prvotna dvorana, zgrajena leta 1953, je bila za takratne razmere velika in dobro opremljena. Kino dvorana je imela skoraj 400 sedežev in balkon, poleg tega so bile v stavbi še plesna dvorana, kuhinja z veliko jedilnico in javne kopalnice ter tuši v kleti. Do leta 1991 je Kino dom Kamnik Kamničankam in Kamničanom nudil gledališke predstave, koncerte in predvsem kino. Kuhinjo z jedilnico je uporabljala smodnišnica, uredili so sobo za goste in Gorenjski kotiček, prostorno, z lesom opremljeno gostinsko sobo v prvem nadstropju. Po tem letu se za kino dom začnejo turbulentni časi. Zanimanje za kino je popolnoma upadlo, kamniška gledališka skupina je izgubljala motivacijo za delo, v dvorani so se organizirali priložnostni, a legendarni rock koncerti, hišnik je v avli delal koline, v kleti pa je ždela relativno dobro razvita alternativna kultura. Dom je v občinske roke prešel sredi devetdesetih let. Leta 1996 so za eno leto oder zasedli mladi Pridenmožicevci, konec stoletja pa je velika dvorana poskušala postati center takrat izjemno popularne rave kulture. Po neuspešni sezoni so raverji odšli, vrnili so se člani kulturnega društva Priden možic, ki so prevzeli programsko, poslovno in tehnično vodstvo doma, ki ga je Občina Kamnik leta 2002 temeljito obnovila. Takrat se je tudi preimenoval v Dom kulture Kamnik. Leta 2012 so se v veliki dvorani dvignila sedišča, kar je imelo izjemen pomen pri obisku prireditev in vpisu abonmajev. Leta 2017 so v kulturnem društvu Priden možic upravljanje doma predali Javnemu zavodu za turizem, kulturo in šport, od leta 2021 pa Dom kulture Kamnik deluje v okviru Javnega zavoda za kulturo Kamnik. Tega leta je potekala tudi energetska obnova stavbe, ki je vključevala postavitev lastne sončne elektrarne, poleg tega pa je dvorana dobila novo odrsko opremo. Lani so v domu kulture dobili še nov klavir in plesni pod.
Stavba pa ni le prostor kulturnih dogodkov, temveč v njej domujejo različni kamniški kulturniki, od Prvega slovenskega pevskega društva Lira, Mešanega pevskega zbora Odmev, striparja Ivana Mitrevskega, tabornikov roda Bistriških gamsov, Mladinskega centra Kotlovnica, Študentskega kluba Kamnik, Mladinskega sveta Kamnik do tolkalskega oddelka Glasbene šole Kamnik, Foto kluba Kamnik, Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Folklorne skupine Kamnik. V zgornjih prostorih je bila leta 2005 narejena plezalna stena Planinskega društva Kamnik, v uporabi pa je tudi plesna dvorana za učenje baleta.
Več kot 70 lastnih dogodkov ob 70-letnici
Kot je na slovesnosti povedala Irena Gajšek, direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik, bo praznovanje 70-letnice v znamenju pestrega kulturnega dogajanja vse leto. Tako je Dušan Sterle ob obletnici pripravil jubilejno grafiko, ki je obešena nad glavnim vhodom v stavbo. Poleg tradicionalnega Kamniškega kulturnega maratona, ki je potekal prav na kulturni praznik, v zavodu marca pripravljajo še vseslovensko okroglo mizo o pomenu lokalnih kulturnih domov, o njihovi vlogi nekoč, danes in jutri. Aprila in maja bodo potekale razprave o kulturni strategiji ter premiere novih gledaliških kreacij dijakov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Predstavili bodo nov šolski gledališki abonma. Spet bo potekal julijski festival Poletje pod krošnjo, ki ga bodo v počastitev sedemdesetletnice gledališko obarvali. Avgust bo v znamenju Kamfesta, ki bo v Dom kulture Kamnik pripeljal namensko pripravljeno gledališko predstavo. Septembra bo po več kot 30 letih premora na velikem odru doma znova začela delovati kamniška gledališka skupina pod imenom Kamniško gledališče. Jesensko dogajanje bodo oktobra obogatili s prvo domačo produkcijo novega izvirnega glasbenega abonmaja. Jubilejno leto bodo zaključili s Kamniškim kulturnim kariernim sejmom na Ta veseli dan kulture ob Prešernovem rojstnem dnevu. Na sejmu bodo predstavili kamniške ustvarjalce in karierne priložnosti, povezane z delom na področju kulture.
Ponosni smo na kamniške kulturne ustvarjalce
Zbrane na slovesnosti je pozdravil tudi kamniški župan Matej Slapar, ki je poudaril, da so v Občini Kamnik izredno ponosni na kamniške kulturne ustvarjalce. »Kultura v Kamniku je na zavidljivem nivoju po zaslugi vseh, ki ustvarjate številne uspešne zgodbe Doma kulture Kamnik, prav tako pa vseh, ki delujete v okviru Javnega zavoda za kulturo Kamnik, Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, Medobčinskega muzeja Kamnik, Javnega sklada za kulturne dejavnosti, in vseh posameznikov, ki delujete v okviru drugih kulturnih društev in organizacij pa tudi seveda samostojnih kulturnih ustvarjalcev. Kultura je tista, ki nas dela edinstvene in kultura je tista, ki je povezovalna nit tako v grenkih trenutkih kot tudi ob veselih življenjskih dogodkih in nas spremlja na vseh poteh našega življenja,« je dejal Slapar.
Pogrešajo dialog
Tokratna slavnostna govornica, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir pa med drugim opozorila, da je tudi v Kamniku nujno treba oblikovati kulturno politiko, če hoče lokalna oblast spodbujati kulturo kot vir socialne kohezije, ki vpliva na okolje, prinaša spremembe in koristi celotni skupnosti. »Vsi, ki delujemo na področju kulture, pogrešamo temeljno politično orodje: dialog, dogovor, predvsem pa strategijo, ki naj ne bo le neobvezujoč list papirja, pač pa skupna pot s skupnimi cilji. Potrebujemo pogum, drzne vizije in podporo. Brez kulturne strategije se nam zdi, da capljamo na mestu, da se investicije odmikajo, da razvoja ni in da zmaguje povprečnost. Prihodnost je nejasna, zato nam zmanjkuje elana in zaupanja, drznosti, vizionarstva, čeprav so v naši skupnosti posamezniki, ki naredijo več, kot je treba, in s svojo ustvarjalnostjo navdihujejo tudi druge. Razvoj kulture in vlaganje vanjo ne more temeljiti na posameznikovi iniciativi in naključjih ali celo političnih preferencah, pač pa na premišljeni kulturni strategiji. Tudi z vidika trajnostnega razvoja je vlaganje v kulturo več kot upravičeno, ker gre za ljudi, njihovo bit, preživetje, smisel, povezanost in vključenost, enakopravnost in sodelovanje. Kultura in umetnost prispevata k ekonomiji in blaginji, čeprav je le malo meril, ki bi lahko natančno izmerila ekonomsko vrednost branja in bralno pismenega prebivalstva, koncerta mestne godbe, ali pouličnega gledališča, ki poveže in združuje ljudi z demokratizacijo kulture,« je poudarila Podbrežnik Vukmir in zaključila, da brez kulture in ustvarjalnosti človeka ne bi bilo in tudi v prihodnosti ne bo.
Na slovesnosti so nastopili kamniški ustvarjalci Uroš Potočnik, Pavla Zabret, Sabina Gruden, Simon Skalar, Simona Kočar in Nils Rošker. Za glasbeno podlago, vizualije, luč in zvok so poskrbeli Gašper Selko, Kristina Kokalj in Blaž Flerin, za izvedbo dogodka pa Anej Ivanuša, Anja Koleša, Goran Završnik in Primož Jeras. Praktična dramaturgija je bila Anja Bezlova. Poleg recitacij, plesa in glasbe so ustvarjalci dogodka izpostavili še težave in izzive ter priložnosti kamniške kulture: manko sodobne kulturne strategije, kulturni sektor kot odličen zaposlovalec, pomanjkanje skrbi za industrijsko dediščino, vrnitev dogajanja na Mali grad, ureditev sodobne Šutne, stagniranje in propadanje projekta Kreativna četrt Barutana zaradi nesposobnih posameznikov na strani odločevalca.
