S temi besedami je delovanje bratov Erjavšek, začetnikov organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem, opisal France Malešič, zaslužni član Društva GRS Kamnik in prava enciklopedija gorskega reševanja na tem območju. Tako so delovali gorski reševalci pred stotimi leti in enako je še danes. Društvo GRS Kamnik temelji na prostovoljstvu in opravlja humanitarno dejavnost gorske reševalne službe v občinah Kamnik, Domžale, Komenda, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin. Letos mineva 100 let od začetkov organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem; obletnico bodo kamniški gorski reševalci obeležili s številnimi prireditvami, nadejajo pa se tudi, da bodo do poletja dokončno uredili nove prostore in okolico ob novem objektu na severnem delu nekdanje smodnišnice.
Za začetek organiziranega delovanja gorskega reševanja na Kamniškem se šteje 22. junij 1922. Takrat je bila ustanovljena Rešilna postaja Kamnik, predhodnica današnjega društva GRS. Nastala je iz skupine reševalcev iz doline Kamniške Bistrice, ki je na pobudo Slovenskega planinskega društva začela organizirano reševati (bolj podrobno zgodovino organiziranega gorskega reševanja si lahko preberete na koncu članka). Danes Društvo GRS Kamnik šteje 58 članov, od tega je osem zaslužnih članov in pet izrednih članov, 40 pa je aktivnih članov z licenco. Kamniško društvo sodi med večja reševalna društva, tako po številu članov kot po velikosti območja, kjer delujejo, in številu intervencij. Slednje iz leta v leto narašča. Lani je bilo na območju GRS Kamnik 49 intervencij, pri 21 je sodeloval tudi helikopter. Približno četrtina vseh akcij, kakšno leto pa se ta delež dvigne celo do 40 %, je vezana na Veliko planino. Število nesreč in intervencij se dviga premo sorazmerno z večanjem števila obiskovalcev v gorah in aktivnosti v naravi. Kot opažajo kamniški gorski reševalci, so vzroki za nesreče različni, od nepripravljenosti in neizkušenosti do precenjevanja svojih sposobnosti ter neznanja pravilne uporabe opreme, četudi jo pohodniki imajo.
Novi objekt in okolica naj bi bili dokončno urejeni poleti
Spomnimo, kamniški gorski reševalci so konec leta 2018 ostali brez prostorov, do takrat so domovali v stavbi Veterine Kamnik. Po številnih neuspešnih poskusih iskanja novih prostorov so v društvu leta 2019 z lastnimi sredstvi odkupili propadajoče staro skladišče na severnem delu nekdanje smodnišnice. V vmesnem času (v nove prostore so se preselili v začetku letošnjega leta) so bivakirali v kontejnerjih, ki so jih postavili na zemljišču objekta in jim jih je zagotovila Uprava za zaščito in reševanje, poleg osnovne dejavnosti – reševanja v gorah – pa hkrati obnavljali še prostore.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik Društva GRS Kamnik, Srečo Podbevšek, trenutno selijo opremo iz kontejnerjev v nove prostore. »Ta trenutek je največji problem, da objekt še nima vodovoda, ki je bistveni pogoj za normalno delo. Glede napeljave smo lani septembra sklenili pogodbeni dogovor, da ga Občina Kamnik zagotovi do sosedove in naše parcele do konca letošnjega maja. V marcu smo ugotovili, da se še vedno zbirajo soglasja za vlogo za gradbeno dovoljenje, zato urgiramo za hitro napeljavo,« je dejal Podbevšek, ki kljub vsemu upa, da bo vodovod urejen letos poleti; v tem trenutku imajo cisterno, iz katere črpajo vodo. Do poletja naj bi uredili tudi zunanjo izolacijo in fasado stavbe ter izolacijo strehe, tlakovali notranje dvorišče in dostopno rampo do garaž, na zunanjem delu pa uredili parkirišče za člane in površino za pristanek helikopterja. Strošek dokončanja ureditve je ocenjen na 115 tisoč evrov, ki pa jih v društvu v tem trenutku še nimajo. Upajo, da jim bodo na pomoč pri kritju tega zneska priskočili na Občini Kamnik ter Upravi za zaščito in reševanje, ki jim je preko Gorske reševalne zveze Slovenije z zneskom v višini 100 tisoč evrov pomagala že lani, nadejajo pa se tudi donacij kamniških podjetij in občanov. Za ta namen so zopet odprli številko 1919, preko katere s poslanim kratkim sporočilom GRS5 pomagate kamniškim gorskim reševalcem. Na voljo so tudi majice Ponosen podpornik in nalepke Podpornik GRZS; sredstva od prodanih majic in nalepk so v celoti namenjena dokončni rešitvi prostorske problematike GRS Kamnik.
Ob 100. obletnici pripravljajo številna obeležja
V prihodnje bo v njihovih prostorih zaživel Center za gorsko reševanje, ki bo odprtega tipa, namenjen širši javnosti. V njem bodo lahko posredovali svoje znanje tudi drugim, ki razumejo in cenijo njihovo prostovoljstvo. »Novo urejene prostore imamo namen napolniti z dejavnostmi, ki bodo povezovale naše delo z okoljem na lokalnem nivoju in širše. Tako načrtujemo center odprtih vrat z bogatimi vsebinami, vezanimi na varnost v gorah: preventivno izobraževanje obiskovalcev gora (predavanja, šole varne hoje itd.; za razvoj strokovnega reševalnega dela), seminarji, tečaji in izobraževanja tudi na višjem mednarodnem nivoju ter praktično operativno izobraževanje našega moštva. Center bo namenjen tudi za potrebna dežurstva v sezoni,« je povedal Podbevšek.
Za začetek pa bodo kamniški gorski reševalci primerno obeležili častitljivo obletnico. Kot je povedala Irena Mušič Habjan, tajnica društva, pripravljajo v jubilejnem letu pestro dogajanje. »Začeli smo ga že jeseni leta 2021 z izdajo koledarja. Osrednja prireditev bo 17. junija 2022 ob 19.30 v Domu kulture Kamnik, uradno odprtje prenovljenih prostorov na lokaciji Fužine 74 bomo imeli v septembru. V jesenskem času načrtujemo še izdajo jubilejnega zbornika. Septembra bomo na gradu Zaprice pripravili fotografsko razstavo o razvoju gorskega reševanja na Kamniškem s sodelovanjem Medobčinskega muzeja Kamnik. Pripravljamo tudi prenovo spletne strani. Načrtujemo tudi delavnice o varni hoji, vendar termina za to še nismo določili. Poleg naštetega bomo sodelovali pri več planinskih aktivnostih, med drugim junija na Dnevu planincev v Kamniški Bistrici v organizaciji Planinske zveze Slovenije in Planinskega društva Kamnik, udeležili se bomo srečanja veteranov Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) in Dneva gorskih reševalcev, ki jih organizira GRZS, zanimiva bo skupna vaja služb v sistemu Civilne zaščite za iskanje pogrešanih s programom saROS,« je povedala Irena Mušič Habjan.
Zgodovina organiziranega gorskega reševanja na Kamniškem
Kot je povedal France Malešič, častni član društva, so bile gore nad Kamnikom že od nekdaj obljudene, prav tako pa so se dogajale nesreče. Pomagali so sorodniki in domačini, če so bili le pri roki. Ko se je začelo raziskovanje gora, so pomagali prvi gorski vodniki, a jih je bilo zelo malo. Prvi vodnik Spruk je pred več kot dvesto leti svoje vódence najprej preskusil na naravnem mostu Prédaslju, da so se odvadili vrtoglavice. Ko so se začele ponavljati turistične nesreče, je pri njih pomagal lovski nadzornik Valentin Slatnar Bôsov Tine s svojimi lovci.
Leta 1921 pa so se sami od sebe odločili štirje bistriški bratje France, Tone, Peter in Lojze Erjavšek – Jerinčkovi in sredi svojega dela v bistriškem gozdu začeli odhajati na pomoč vsem, ki so jo potrebovali. O njih je šel glas, da so povsem pri roki in vse varno pripeljejo v dolino. Za to je izvedelo tudi Slovensko planinsko društvo in je naslednje leto priporočilo, naj ustanovijo rešilno skupino, ki naj jo vodi France Erjavšek, kot načelnik nove rešilne postaje pa naj bo Maks Koželj iz Kamnika, ki bo lahko poskrbel za vse te reševalce, da bodo lahko izostali z dela in dobili vsaj nekaj, če bo le šlo. Skupini so se z veseljem pridružili tudi mladi sorodniki in prijatelji, izvedeni v gorah.
Od 22. junija 1922 ni bilo več potrebno vsenaokrog iskati ljudi, ki bi šli pomagat. Erjavški so bili vedno takoj pri roki. Kadar pa je klic na pomoč prišel najprej do Maksa Koželja, se je povsem zanesel nanje. Reševanja so ves čas potekala peš in z vozom po slabem kolovozu, kar je bilo večinoma zelo utrudljivo. Večina ponesrečenih je bila najprej pogrešana, pri takšnih iskanjih pa so Erjavški postali vsem za zgled. Po vojni je Koželj sklical vse preživele reševalce in spodbudil njihovo delo, priključili pa so se tudi alpinisti pod vodstvom Pavleta Kemperla. Sledile so različne organizacijske spremembe, med katerimi so na kamniškem območju sodelovali tudi gorski reševalci iz ljubljanske postaje. Leta 1951 se je Pavle Kemperle vrnil z Jezerskega v Kamnik in prevzel vodstvo postaje GRS ter poživil sodelovanje reševalcev in alpinistov. Postaja je dobila novo opremo (reševalni sedež in nosila ter drugo), vrstili so se tečaji in reševanja. Leta 1960 Je Miha Habjan vzgojil prvega plazovnega psa, naslednje leto pa je Kemperle organiziral prvo radijsko omrežje Kamnik–Kamniško in Kokrsko sedlo ter Velika planina s postajami, kar je prihranilo kar 11 posredovanj. Žal ustrezna popravila domačih aparatov niso bila mogoča. Leta 1963 je stekla žičnica na Veliko planino, za tem pa se je povečalo število smučarskih nesreč. Izvedenih je bilo tudi vse več težjih reševanj v visokogorju.
Leta 1968 je vodstvo GRS prevzel odlični alpinist in himalajec Tone Škarja. Dvignila sta se strokovna raven pripravljenosti in izboljšanje reševalne opreme in usposobljenosti. Leta 1973 so postavili bivak Pavleta Kemperla pod Grintovcem. Leta 1974 in 1975 sta dva člana opravila prvi helikopterski tečaj, dva pa sta postala inštruktorja GRS. Leta 1978 je vodstvo prevzel Cene Griljc. Izboljšala se je oprema in tehnična pripravljenost ter obveščanje in sodelovanje s policijo. V letu 1990 je večina članov opravila radioamaterski tečaj, kar je bistveno pripomoglo pri sodelovanju v osamosvojitveni vojni in pri reševanjih.
Po osamosvojitvi Slovenije se je pokazalo, da postaja, ki ni bila pravna oseba, ne more biti lastnica česarkoli, niti ne lastnega vozila. Zato so leta 1995 sklenili, da se organizirajo kot Društvo GRS Kamnik. Vodstvo je prevzel Janez Podjed, ki je odločilno pomagal tudi pri ustreznejši organiziranosti slovenske GRS. Leta 1996 se je med nočnim reševanjem z Brane smrtno ponesrečil gorski reševalec Janez Plevel. Kamniški reševalci so posebej opozorili vse, da morajo vsi najprej poskrbeti za osebno varnost in varnost svojega moštva, šele nato lahko pomagajo drugim. Žal se je potem zgodila nesreča med helikoptersko vajo na Okrešlju.
Leta 1997 se je društvo preselilo v nove ustreznejše prostore ob kamniški obvoznici. Leta 1998 je bilo izredno uspešno reševanje z nihalke na Veliko planino brez primere. Naslednje leto so začeli graditi svoje zavetišče na Veliki planini in ga dokončali v jubilejnem letu 2002.
Leta 2007 je načelnik postal Rado Nadvešnik, za njim pa Franc Miš. Poleg reševanj v gorah in pomoči pri vetrolomu v vasi Gozd (2008) so reševalci sodelovali pri vse več prireditvah v gorah in v nižinah. Leta 2010 so morali zamenjati stari Kemperlov bivak pod Grintovcem. Leta 2013 se je začelo vse bolj resno reševanje vprašanja društvenih prostorov, ker je nova pogodba občine določala izselitev do konca leta 2018. Načelnik je iskal prvi možnosti, a nista bili izvedljivi, kar je postopno vplivalo tudi na vzdušje med reševalci. Leta 2017 je zaradi vseh skrbi prišlo do spremembe v društvu. Novi predsednik društva je postal Srečo Podbevšek. K sreči pri samem reševalnem delu sprememb zares ni bilo čutiti, prav tako ne pri izobraževanju in delu inštruktorjev. V ospredju je bilo iskanje novih prostorov. Prva možna lokacija kljub resnim pripravam ni bila mogoča. Zato se je društvo odločilo za drugo možnost na koncu nekdanje kamniške smodnišnice. Po dogovoru z dotedanjim lastnikom je društvo samo odkupilo zemljišče in opuščene skladiščne prostore. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) je posodila štiri bivalne kontejnerje; dva združena za sestanke in druga dva kot skladišče za opremo.
Selitev s stare lokacije je bila konec leta 2018. Sledilo je urejanje razmer za bivanje ter zbiranje sredstev na dobrodelnih prireditvah. Z veliko zavzetostjo gradbenega odbora in z veliko lastnimi prostovoljnimi urami in doniranimi sredstvi je v zadnjih dveh letih nastal prvi »videz« prostorov. Z denarnim vložkom URSZR je bila v lanskem letu 2021 zaključena obnova do stopnje, da je bila v začetku leta 2022 mogoča preselitev v nove prostore.
