V Krajevni knjižnici Tineta Orla Trzin se že dlje časa sestajamo strastne bralke, ljubiteljice pisane besede, redne obiskovalke knjižnice, predvsem pa dame, ki o prebranem gradivu rade tudi spregovorimo. Četudi se naši pogledi na življenje razlikujejo, smo različnih starosti in izobrazb, imamo različna ozadja in življenjske izkušnje, pa v knjigah vedno najdemo skupno točko, saj nas branje vedno znova poveže. Ne glede na to, kaj beremo, s kom beremo, kje beremo. Ko o prebranem tudi spregovorimo, se med nami ustvari edinstvena vez.
Februarsko srečanje smo knjižne klepetalke posvetile mojstru pesniške besede, dr. Francetu Prešernu, komur na čast je bila v knjižnici tedaj postavljena tudi posebna razstava, ki smo si jo z veseljem ogledale. To je postavila vodja Krajevne knjižnice Trzin, Zdenka Kopač, ki je izpostavila ključne Prešernove stvaritve ter tako nas kot druge obiskovalce knjižnice opomnila na pristno vrednost (in vlogo) slovenskega kulturnega praznika. Gradivo, razstavljeno v vitrini, smo uporabile kot izhodišče za osrednjo temo tokratnega pogovora, slednjo pa smo nadgradile tudi z razpravo o kulturno obarvanih dogodkih, ki smo jih bralke obiskale v dneh poprej. Spregovorile smo o Prešernovem življenju, doma in v tujini, se navezale na njegove ljubezenske izzive in tegobe, zaobšle pa nismo niti njegovega poklicnega življenja kot “deželnega advokata”, kot so ga označili Kranjci. Da pa bi 175 let smrti velikega Prešerna zares primerno obeležile, smo se lotile tudi branja njegove poezije. Ker je pesmi, ki so nam ostale v spominu iz šolskih let, so nam blizu, jih vedno znova rade prebiramo, veliko, si je vsaka izbrala le eno, tisto, ki ji je najbližje oziroma ji pomeni največ, nato pa slednjo podelila s skupino. Zanimivo, da se niti ena pesem ni ponovila.
Barbara Kopač
