sobota, 20 aprila, 2024
1.8 C
Kamnik
1.8 C
Kamnik
sobota, 20 aprila, 2024
1.8 C
Kamnik
sobota, 20 aprila, 2024
1.8 C
Kamnik
sobota, 20 aprila, 2024
DomovAktualnoKamničani, ki skrbijo za boljšo slovenščino

Kamničani, ki skrbijo za boljšo slovenščino

Čeprav program Besana, slovnični pregledovalnik za slovenščino, v katerem je precejšen del namenjen popravljanju vejic v besedilih, danes ni edini produkt kamniškega podjetja Amebis, saj se njihovo delo in znanje skrivata povsod tam, kjer so vključene jezikovne tehnologije, pa je bil njihov prvi, predvsem pa pionirski, saj mu niti v Sloveniji niti v svetu ob ustanovitvi podjetja leta 1991 ni bilo enakega. Da so obstali na zahtevnem tržišču jezikovnih tehnologij, kjer so njihovi glavni konkurenti Google, Microsoft ipd., prvi možje Amebisa – danes so to Miro Romih, Peter Holozan in Iztok Grilc – pripisujejo prilagodljivosti. Njihova zgodba pa ne govori le o uspešnem podjetništvu, temveč tudi o temeljnem doprinosu k slovenskemu jeziku, ki ga s svojim več kot 30-letnim delovanjem ne le bogatijo, temveč postavljajo ob bok velikim jezikom.


Očitno so bili ob ustanovitvi podjetja v Amebisu precej daljnovidni, saj so si že takrat izbrali pomenljivo ime. Amebis namreč izhaja iz besede ameba, tj. organizem, ki pri gibanju neprestano spreminja obliko. Ker je bila ameba kot ime za podjetje že zasedeno, so korenu besede dodali končnico -is. Tako je leta 1991 uradno nastalo podjetje Amebis, a njegovi začetki segajo nekoliko dlje v preteklost. Program Besana, kar je okrajšava za besedna analiza, se je rodil že leta 1988 kot raziskovalna naloga v kamniški gimnaziji. »Takrat še ni bila gimnazija, temveč srednja naravoslovno-matematična šola,« se spominja Peter Holozan, »pravzaprav smo že eno leto pred tem delali raziskovalno nalogo, kombinirano iz računalništva in kemije, za risanje strukturnih formul kemijskih spojin. Program je po koščkih analiziral kemijsko spojino in narisal formulo. Potem se nam je porodila optimistična ideja, da je jezik podoben temu in bomo poskušali analizirati stavek.« To jim je tudi uspelo; hiša, voda, reka in zveza so bile prve štiri besede, ki jih je program znal pregibati.

Po zaključku raziskovalne naloge so Besano predelovali, dopolnjevali in nadgrajevali, sčasoma pa je srednješolska naloga prerasla v podjetniško idejo. »To so bili časi, ko je bilo računalništvo v povojih. Vsa področja, razen računovodskih programov, so bila še prosta. Tudi na jezikovnem področju, ki je zelo specifično, še ni bilo nobenih produktov, na primer slovarjev ali pregledovalnikov. Ker smo zaradi raziskovalne naloge že imeli osnovo, smo se odločili, da začnemo graditi na tem področju,« se Romih spominja začetkov podjetniške poti, ki so bili vse prej kot lahki, »bili smo štirje ustanovitelji in vsi smo dve leti delali brezplačno. To so bili časi, ko ni bilo interneta, in edini način za prodajo je bil, da si se odpeljal do stranke in ponudil produkt. Na začetku smo morda prodali dva izdelka na mesec, a počasi se je prodaja le začela premikati. Naši prvi kupci so bila predvsem podjetja, nekaj tudi posamezniki. V tistih časih program še ni bil tako kakovosten, kot je danes, a nekaj nam jih je kljub vsemu uspelo prepričati.«

Uspešno so prebrodili vse krize

Podjetje je z leti počasi, a stabilno rastlo. Poleg Besane so razvili tudi jezikovne module (črkovalnik, tezaver oz. sinonimnik, delilnik) za Microsoftov program Office, kar je bil konec 90. let prejšnjega stoletja velik korak za jezik, kot je slovenščina, ki v svetovnem merilu nima veliko govorcev. Njihov izdelek so bili tudi elektronski jezikovni slovarji, a to tehnologijo je povozil internet z brezplačnimi prevajalniki. Danes upravljajo spletni slovarski portal Termania, razvili so sintetizator govora eBralec, ki slovensko besedilo pretvori v govor, digitalnega pomočnika oz. t. i. chatbota SecondEGO, ki se pogovarja v slovenskem jeziku, na njihovi tehnologiji pa slonijo vsi večji slovenski slovarski portali (Fran, Franček, slovarji.si itd.). »Polovico našega dela je vidnega v obliki izdelkov, drugo polovico pa predstavljajo jezikovni moduli, ki so integrirani v rešitve drugih podjetij. Tak primer je nadgrajena lematizacija, ki je potrebna pri pretvorbi govora v ukaze – recimo pri govornem upravljanju televizije. Izvajamo tudi označevanja lastnih imen v besedilih in še marsikaj,« razloži Romih.

Vmes so prišle tudi krize, denimo, ko so štiri leta vložili v razvoj angleško-slovenskega prevajalnika, potem pa se je pojavil internet in Google z brezplačno različico, ali pa ob recesiji pred desetimi leti, ko so podjetja krčevito varčevala in med nenujnimi stroški se je znašel tudi pregledovalnik besedila Besana. Vse izzive so uspešno prebrodili, tako da so danes stabilno podjetje, ki zaposluje devet oseb – osem jih je Kamničanov, eden pa prihaja iz Ihana. Vsi so računalniški strokovnjaki, medtem ko je Peter Holozan tisti, ki je računalništvu dodal še znanje jezikoslovja. Sprva kot samouk, kasneje pa je svoje znanje tudi formalno potrdil, saj je doktoriral iz slovenistike, tema njegove doktorske disertacije je bilo računalniško postavljanje vejic v slovenščini. Peter že skoraj 30 let vsakodnevno vnaša nove besede v jezikovno bazo, ki je osnova za vse Amebisove programe. »Prebiram različna besedila, jih spustim skozi analizator in dobim seznam neznanih besed. Potem preverim, ali se je pisec zatipkal ali je beseda res nova. Če je nova, jo dodam na seznam, s katerega enkrat ali dvakrat na teden v bazo dodam sto ali dvesto novih besed. Včasih tudi načrtno prečešem kakšen terminološki slovar, iz katerega izluščim nove besede,« pojasni Holozan. Amebisova baza trenutno vsebuje 650 tisoč lem, tj. osnovnih oblik besede, besed v vseh oblikah pa je približno 14 milijonov. Od tega sta dve tretjini lastnih imen, ki so v zadnjem času tudi najbolj pogosta med dodanimi novimi besedami. »Ko pokriješ osnovne besede, ni veliko novih, čeprav se kakšna še vedno pojavi. Ravno pred dobrim mesecem dni sem dodal besedo poplaven,« pove Holozan.

Podjetje je najbolj prepoznavno po slovničnem pregledovalniku

Na podlagi te obširne baze besed in slovničnih pravil pregledovalnik Besana odkriva napake, nastale v besedilu, jih popravi oz. predlaga boljšo različico. Nekaterih napak ne opazi, a teh je vsak dan manj, saj se vsi v podjetju trudijo, da odkrijejo tudi najmanjše nepravilnosti. Hkrati so jim pri tem v veliko pomoč tudi sami uporabniki, ki jim radi sporočijo, katerih napak program ne odkrije oz. katere sploh niso napake, pa jih Besana kljub temu označi kot take. Na podlagi tega Holozan v pregledovalnik vnese popravke, a pri tem mora biti precej previden, saj se lahko z vnosom novega pravila porušijo obstoječa, pravilna: »En tak primer sta besedi spolski in spolzki. V slovnici imamo spolske končnice, torej je beseda pravilna, medtem ko je cesta seveda spolzka. Program mora to vedeti. Ob vsakem popravku tako pogledamo, če se je zaradi tega spremenila kakšna druga beseda, sicer pravilna,« kompleksnost pregledovalnika razloži Holozan. Ob tem je pomembno dodati še, da je Besana uporabnikom v veliko pomoč pri postavljanju vejic, saj odkriva manjkajoče oz. opozori na odvečne.

Nagrada za izjemne dosežke v slovenističnem jezikoslovju

Holozan, Romih in Grilc opažajo, da se je odnos Slovencev do maternega jezika v vseh letih delovanja Amebisa poslabšal, kar pripisujejo tako vplivu povsod prisotne angleščine kot hitremu načinu življenja. »Pred 20 ali 30 leti so dokumenti nastajali relativno počasi. Danes pa se kratka sporočila in objave na družbenih omrežjih pogosto pišejo kar v pogovorni slovenščini in nastajajo hitreje. To potem prehaja tudi na druge ravni pisanja,« meni Grilc. Kljub temu v Amebisu ostajajo optimistični, saj opažajo, da je odnos do jezika predvsem generacijski; zavedanje o pomembnosti ohranjanja slovenskega jezika se namreč s starostjo uporabnikov veča. Delček zaslug lahko pripišemo tudi njihovim naporom, saj z vgradnjo slovenščine v računalniške sisteme in razvojem jezikovnih tehnologij za slovenščino in v njej naš jezik ohranjajo ter ga postavljajo ob bok svetovnim jezikom.

Amebis
Podjetje Amebis je letošnji prejemnik priznanja za izjemne dosežke v slovenističnem jezikoslovju. // Foto: arhiv podjetja

Njihov doprinos so prepoznali tudi v Ustanovi patra Stanislava Škrabca, kjer že od leta 2003 nagrajujejo izjemne dosežke v slovenističnem jezikoslovju; letos je to priznanje prejelo prav podjetje Amebis. »Veseli smo, da so opazili naše delo. Za nas je to velika pohvala in zadoščenje za ves trud, ki smo ga vlagali,« pravijo sogovorniki, a obenem dodajajo, da jih lovorika ne bo uspavala, saj imajo še veliko načrtov, ki jih kanijo uresničiti. Poleg nenehne nadgradnje Besane bi pregledovalnik radi integrirali tudi v Applove računalnike, a ker je ta operacijski sistem izredno zaprt, potrebujejo nekoga, ki bi jim odprl vrata v to podjetje; ukvarjali se bodo tudi z umetno inteligenco, iskali nove priložnosti, pri katerih jezikovne tehnologije še lahko priskočijo na pomoč, predvsem pa se bodo poskušali prilagajati spreminjajočim se razmeram na trgu, kjer razvoj novih tehnologij narekujejo svetovna podjetja. Poleg vseh načrtov pa imajo tudi željo, za katero upajo, da se nekoč le uresniči: »Veseli bi bili finančne podpore države, s katero bi omogočila, da bi bil jezikovni pregledovalnik Besana za uporabnika brezplačen. To bi bil za Slovenijo, Slovence in slovenski jezik velik korak za prihodnost.«

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
1.8 ° C
5.1 °
-0.1 °
90 %
2.1kmh
40 %
sob
12 °
ned
12 °
pon
9 °
tor
5 °
sre
8 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovAktualnoKamničani, ki skrbijo za boljšo slovenščino

Kamničani, ki skrbijo za boljšo slovenščino

Čeprav program Besana, slovnični pregledovalnik za slovenščino, v katerem je precejšen del namenjen popravljanju vejic v besedilih, danes ni edini produkt kamniškega podjetja Amebis, saj se njihovo delo in znanje skrivata povsod tam, kjer so vključene jezikovne tehnologije, pa je bil njihov prvi, predvsem pa pionirski, saj mu niti v Sloveniji niti v svetu ob ustanovitvi podjetja leta 1991 ni bilo enakega. Da so obstali na zahtevnem tržišču jezikovnih tehnologij, kjer so njihovi glavni konkurenti Google, Microsoft ipd., prvi možje Amebisa – danes so to Miro Romih, Peter Holozan in Iztok Grilc – pripisujejo prilagodljivosti. Njihova zgodba pa ne govori le o uspešnem podjetništvu, temveč tudi o temeljnem doprinosu k slovenskemu jeziku, ki ga s svojim več kot 30-letnim delovanjem ne le bogatijo, temveč postavljajo ob bok velikim jezikom.


Očitno so bili ob ustanovitvi podjetja v Amebisu precej daljnovidni, saj so si že takrat izbrali pomenljivo ime. Amebis namreč izhaja iz besede ameba, tj. organizem, ki pri gibanju neprestano spreminja obliko. Ker je bila ameba kot ime za podjetje že zasedeno, so korenu besede dodali končnico -is. Tako je leta 1991 uradno nastalo podjetje Amebis, a njegovi začetki segajo nekoliko dlje v preteklost. Program Besana, kar je okrajšava za besedna analiza, se je rodil že leta 1988 kot raziskovalna naloga v kamniški gimnaziji. »Takrat še ni bila gimnazija, temveč srednja naravoslovno-matematična šola,« se spominja Peter Holozan, »pravzaprav smo že eno leto pred tem delali raziskovalno nalogo, kombinirano iz računalništva in kemije, za risanje strukturnih formul kemijskih spojin. Program je po koščkih analiziral kemijsko spojino in narisal formulo. Potem se nam je porodila optimistična ideja, da je jezik podoben temu in bomo poskušali analizirati stavek.« To jim je tudi uspelo; hiša, voda, reka in zveza so bile prve štiri besede, ki jih je program znal pregibati.

Po zaključku raziskovalne naloge so Besano predelovali, dopolnjevali in nadgrajevali, sčasoma pa je srednješolska naloga prerasla v podjetniško idejo. »To so bili časi, ko je bilo računalništvo v povojih. Vsa področja, razen računovodskih programov, so bila še prosta. Tudi na jezikovnem področju, ki je zelo specifično, še ni bilo nobenih produktov, na primer slovarjev ali pregledovalnikov. Ker smo zaradi raziskovalne naloge že imeli osnovo, smo se odločili, da začnemo graditi na tem področju,« se Romih spominja začetkov podjetniške poti, ki so bili vse prej kot lahki, »bili smo štirje ustanovitelji in vsi smo dve leti delali brezplačno. To so bili časi, ko ni bilo interneta, in edini način za prodajo je bil, da si se odpeljal do stranke in ponudil produkt. Na začetku smo morda prodali dva izdelka na mesec, a počasi se je prodaja le začela premikati. Naši prvi kupci so bila predvsem podjetja, nekaj tudi posamezniki. V tistih časih program še ni bil tako kakovosten, kot je danes, a nekaj nam jih je kljub vsemu uspelo prepričati.«

Uspešno so prebrodili vse krize

Podjetje je z leti počasi, a stabilno rastlo. Poleg Besane so razvili tudi jezikovne module (črkovalnik, tezaver oz. sinonimnik, delilnik) za Microsoftov program Office, kar je bil konec 90. let prejšnjega stoletja velik korak za jezik, kot je slovenščina, ki v svetovnem merilu nima veliko govorcev. Njihov izdelek so bili tudi elektronski jezikovni slovarji, a to tehnologijo je povozil internet z brezplačnimi prevajalniki. Danes upravljajo spletni slovarski portal Termania, razvili so sintetizator govora eBralec, ki slovensko besedilo pretvori v govor, digitalnega pomočnika oz. t. i. chatbota SecondEGO, ki se pogovarja v slovenskem jeziku, na njihovi tehnologiji pa slonijo vsi večji slovenski slovarski portali (Fran, Franček, slovarji.si itd.). »Polovico našega dela je vidnega v obliki izdelkov, drugo polovico pa predstavljajo jezikovni moduli, ki so integrirani v rešitve drugih podjetij. Tak primer je nadgrajena lematizacija, ki je potrebna pri pretvorbi govora v ukaze – recimo pri govornem upravljanju televizije. Izvajamo tudi označevanja lastnih imen v besedilih in še marsikaj,« razloži Romih.

Vmes so prišle tudi krize, denimo, ko so štiri leta vložili v razvoj angleško-slovenskega prevajalnika, potem pa se je pojavil internet in Google z brezplačno različico, ali pa ob recesiji pred desetimi leti, ko so podjetja krčevito varčevala in med nenujnimi stroški se je znašel tudi pregledovalnik besedila Besana. Vse izzive so uspešno prebrodili, tako da so danes stabilno podjetje, ki zaposluje devet oseb – osem jih je Kamničanov, eden pa prihaja iz Ihana. Vsi so računalniški strokovnjaki, medtem ko je Peter Holozan tisti, ki je računalništvu dodal še znanje jezikoslovja. Sprva kot samouk, kasneje pa je svoje znanje tudi formalno potrdil, saj je doktoriral iz slovenistike, tema njegove doktorske disertacije je bilo računalniško postavljanje vejic v slovenščini. Peter že skoraj 30 let vsakodnevno vnaša nove besede v jezikovno bazo, ki je osnova za vse Amebisove programe. »Prebiram različna besedila, jih spustim skozi analizator in dobim seznam neznanih besed. Potem preverim, ali se je pisec zatipkal ali je beseda res nova. Če je nova, jo dodam na seznam, s katerega enkrat ali dvakrat na teden v bazo dodam sto ali dvesto novih besed. Včasih tudi načrtno prečešem kakšen terminološki slovar, iz katerega izluščim nove besede,« pojasni Holozan. Amebisova baza trenutno vsebuje 650 tisoč lem, tj. osnovnih oblik besede, besed v vseh oblikah pa je približno 14 milijonov. Od tega sta dve tretjini lastnih imen, ki so v zadnjem času tudi najbolj pogosta med dodanimi novimi besedami. »Ko pokriješ osnovne besede, ni veliko novih, čeprav se kakšna še vedno pojavi. Ravno pred dobrim mesecem dni sem dodal besedo poplaven,« pove Holozan.

Podjetje je najbolj prepoznavno po slovničnem pregledovalniku

Na podlagi te obširne baze besed in slovničnih pravil pregledovalnik Besana odkriva napake, nastale v besedilu, jih popravi oz. predlaga boljšo različico. Nekaterih napak ne opazi, a teh je vsak dan manj, saj se vsi v podjetju trudijo, da odkrijejo tudi najmanjše nepravilnosti. Hkrati so jim pri tem v veliko pomoč tudi sami uporabniki, ki jim radi sporočijo, katerih napak program ne odkrije oz. katere sploh niso napake, pa jih Besana kljub temu označi kot take. Na podlagi tega Holozan v pregledovalnik vnese popravke, a pri tem mora biti precej previden, saj se lahko z vnosom novega pravila porušijo obstoječa, pravilna: »En tak primer sta besedi spolski in spolzki. V slovnici imamo spolske končnice, torej je beseda pravilna, medtem ko je cesta seveda spolzka. Program mora to vedeti. Ob vsakem popravku tako pogledamo, če se je zaradi tega spremenila kakšna druga beseda, sicer pravilna,« kompleksnost pregledovalnika razloži Holozan. Ob tem je pomembno dodati še, da je Besana uporabnikom v veliko pomoč pri postavljanju vejic, saj odkriva manjkajoče oz. opozori na odvečne.

Nagrada za izjemne dosežke v slovenističnem jezikoslovju

Holozan, Romih in Grilc opažajo, da se je odnos Slovencev do maternega jezika v vseh letih delovanja Amebisa poslabšal, kar pripisujejo tako vplivu povsod prisotne angleščine kot hitremu načinu življenja. »Pred 20 ali 30 leti so dokumenti nastajali relativno počasi. Danes pa se kratka sporočila in objave na družbenih omrežjih pogosto pišejo kar v pogovorni slovenščini in nastajajo hitreje. To potem prehaja tudi na druge ravni pisanja,« meni Grilc. Kljub temu v Amebisu ostajajo optimistični, saj opažajo, da je odnos do jezika predvsem generacijski; zavedanje o pomembnosti ohranjanja slovenskega jezika se namreč s starostjo uporabnikov veča. Delček zaslug lahko pripišemo tudi njihovim naporom, saj z vgradnjo slovenščine v računalniške sisteme in razvojem jezikovnih tehnologij za slovenščino in v njej naš jezik ohranjajo ter ga postavljajo ob bok svetovnim jezikom.

Amebis
Podjetje Amebis je letošnji prejemnik priznanja za izjemne dosežke v slovenističnem jezikoslovju. // Foto: arhiv podjetja

Njihov doprinos so prepoznali tudi v Ustanovi patra Stanislava Škrabca, kjer že od leta 2003 nagrajujejo izjemne dosežke v slovenističnem jezikoslovju; letos je to priznanje prejelo prav podjetje Amebis. »Veseli smo, da so opazili naše delo. Za nas je to velika pohvala in zadoščenje za ves trud, ki smo ga vlagali,« pravijo sogovorniki, a obenem dodajajo, da jih lovorika ne bo uspavala, saj imajo še veliko načrtov, ki jih kanijo uresničiti. Poleg nenehne nadgradnje Besane bi pregledovalnik radi integrirali tudi v Applove računalnike, a ker je ta operacijski sistem izredno zaprt, potrebujejo nekoga, ki bi jim odprl vrata v to podjetje; ukvarjali se bodo tudi z umetno inteligenco, iskali nove priložnosti, pri katerih jezikovne tehnologije še lahko priskočijo na pomoč, predvsem pa se bodo poskušali prilagajati spreminjajočim se razmeram na trgu, kjer razvoj novih tehnologij narekujejo svetovna podjetja. Poleg vseh načrtov pa imajo tudi željo, za katero upajo, da se nekoč le uresniči: »Veseli bi bili finančne podpore države, s katero bi omogočila, da bi bil jezikovni pregledovalnik Besana za uporabnika brezplačen. To bi bil za Slovenijo, Slovence in slovenski jezik velik korak za prihodnost.«

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
scattered clouds
1.8 ° C
5.1 °
-0.1 °
90 %
2.1kmh
40 %
sob
12 °
ned
12 °
pon
9 °
tor
5 °
sre
8 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano