Društvo mladih Jarše v letošnjem letu, kot izhaja iz naslova, praznuje svojo 15-letnico delovanja. V tem obdobju so se mladi še tesneje povezali in skupaj ustvarili marsikaj. Ko sem o tem spregovorila s člani društva, so povedali, da je bilo sodelovanje mladine v Jaršah prisotno že mnogo prej, preden so se sploh porodile zamisli o ustanovitvi morebitnega društva. Jarše so namreč že dolga leta prepolne dogajanja, tako otroškega kot mladinskega, dolgčas pa ni niti starejšim generacijam. A predvsem mladi so tisti, ki skrbijo, da je jarška skupnost vselej aktivna. Nikdar se niso zamejevali zgolj na eno samo področje, temveč so za svoje udejstvovanje izbirali različna področja delovanja.
Avtorica članka je Barbara Kopač.
»V Jaršah smo se mladi veliko družili in pripravljali različne aktivnosti že pred ustanovitvijo društva,« pojasnjujejo moji sogovorniki. »K ideji, da se tudi uradno organiziramo in kot društvo prijavljamo na razpise za dodatna sredstva pri izpeljavi projektov, so nas spodbudili člani Društva mladih Dob, ki so na tak način delovali že dlje časa.« Prvi sestanek društva je potekal pri prvi predsednici Barbari Lajevec (tedaj Košenina), ki je društvo vodila dve leti. Njeno vizijo je nadalje razvijala Nina Rozman (tedaj Centa), ki je društvo vodila naslednja štiri leta. Njeno delo sta nadaljevala Tomaž Kastelic in Meta Plaznik, ki sta bila na vodilnem položaju vsak po štiri leta, danes pa organizaciji predseduje Klara Matzele, ki za društvo skrbi zadnje leto.
Udeleženci prvega srečanja društva niso zapletali stvari, posedli so se pod trto in se poglobili v statut ter v vizijo društva, v to, kaj želijo početi, doseči, kako se želijo udejstvovati danes in v prihodnosti. »Ena od prvih aktivnosti je bil gala ples, ki smo ga sprva gostili enkrat ali dvakrat letno. Vsako leto pripravimo tudi oratorij, ki vselej poteka pod okriljem Župnije Jarše, temu pa smo pozneje dodali tudi druge prireditve, denimo dobrodelne dogodke, s katerimi smo zbirali oz. zbiramo prispevke za ljudi v stiski.«
Cilj je aktivno preživljanje prostega časa
Kot enega ključnih ciljev so si zadali, da v svoje vrste pritegnejo čim več mladih, ki bi se tako aktivno vpeli v dogajanje v lokalni skupnosti, s čimer bi posledično še marsikoga spodbudili k aktivnemu preživljanju prostega časa. Član Društva mladih Jarše lahko postane vsakdo, ki si želi aktivnega sodelovanja. Posameznik mora najprej predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva. Z omenjeno izjavo se zaveže, da bo deloval v skladu s Statutom Društva. Na začetku je Društvo mladih Jarše štelo 20 članov, današnja številka pa je 25. Slednja se sicer vsako leto spreminja, vedno pa se giblje okoli števila 20. »Novih članov smo vedno veseli, saj tako dobimo nove zamisli, ki jih ti prinesejo s seboj, dobimo nekaj svežine, ki jo vnesejo novi člani, predvsem pa se tako lahko lotimo morebitnih novih dejavnosti.«
Člani se redno udeležujejo posvetov oziroma sestankov, kjer lahko vsakdo izrazi svoje zamisli, mnenja, morebitne pomisleke, predvsem pa želje, kako želi društvo peljati naprej. Ker pa gre tu za demokratično delovanje in ne diktaturo, je odločitev vedno skupna. Člani se namreč skupaj odločajo, kako bodo določene zamisli uresničili, skupaj se domenijo, katere nove dejavnosti bodo vpeljali, in skupaj delujejo, da bi zastavljene cilje tudi dosegli. Dejavnosti društva so sicer izredno slikovite, zajemajo namreč tako kulturne in zabavne dogodke kot tudi raznolika športna udejstvovanja, dogajanja z versko vsebino ter dogodke, namenjene predvsem mlajšim. To pomeni, da imajo dejansko vsi člani možnosti, da razvijajo svoje veščine in nadgradjujejo svoja znanja. Ljudje smo namreč različni, imamo različna zanimanja in raznolike poglede na svet. Enako velja tudi za člane društva mladih. Da pa bi raznovrstne dejavnosti, ki jih društvo pokriva oziroma pripravlja, delovale nemoteno, vsak pristavi svoj lonček. Nekateri člani so radi v soju žarometov, zato skrbijo za nastope, v katerih se tudi urijo, drugi so raje manj izpostavljeni in se tako posvečajo dogajanju v zaodrju – od grafičnega oblikovanja najrazličnejših gradiv do organizacije in koordinacije različnih dogodkov, spet tretji pa skrbijo za druga ključna področja, ki so za uspešno delovanje društva enako pomembna. V društvu pravijo, da je z vsakim novim članom društvo bogatejše za nove spretnosti in tako se sčasoma porajajo tudi ideje za nove dogodke in dejavnosti.
Organizirajo tudi oratorij
Dogodek, ki pa ga mladi najbolj izpostavljajo, je nedvomno vsakoletni oratorij, ki poteka med poletnimi počitnicami. To je namreč projekt, ki je pravzaprav sprožil celotno delovanje društva, zaradi organizacije slednjega se je društvo vsako leto povečevalo. S pripravami na oratorij člani pričnejo že v spomladanskem času, saj trdo garajo več kot štiri mesece, da lahko poleti vse lepo teče. Oratorija se namreč vsako leto udeleži več kot 100 otrok, kar pomeni, da je treba poskrbeti za številne in raznolike dogodivščine, ki se jih radoznali in razigrani otroci tako veselijo in nadejajo, poskrbeti je treba tudi za mnoge druge vsebine, ki še popestrijo oratorijski teden.
Poleg oratorija pa je pomemben tudi decembrski dogodek, ki ga prav tako pripravijo vsako leto. Ta je dobrodelne narave, zbirajo pa sredstva za družine v stiski. Poleg dobrodelne note pa izpostavljajo tudi zabavo in sprostitev, ki smo ju vsi predvsem v stresnem decembru še kako potrebni. V sklopu slednjega zbirajo tudi sredstva za poletni oratorij, zbrane pa zabavajo z glasbo, dramskimi igrami, skeči in številnimi drugimi nastopi, kjer lahko vsi člani izkažejo svojo nadarjenost, vsak na svojem področju, pri čemer pa često vključijo tudi občinstvo. Pogosto organizirajo tudi gala večere (plese), kjer se lahko udeleženci pražnje opravijo, uživajo v pijači in jedači, hkrati pa uporabijo morda že usvojeno znanje standardnih plesov. Ne manjka pa niti kulinaričnih izkušenj. Znanje le-teh so imeli člani priložnost pokazati že na dveh gala večerjah, kjer so svojim gostom pripravili nepozabno gastronomsko izkušnjo. »Vsako leto pripravimo tudi nogometni turnir, sodelujemo pri številnih programih in dejavnostih župnije, pomagamo pri projektih krajevne skupnosti, se hkrati trudimo ohranjati mnogotere tradicije, med drugim tudi tradicijo poročnih “šrang”, dejavni pa smo še marsikje in in še na marsikateri način.«
Ker pa živimo v času, ko naše delovanje narekujejo družbena omrežja, sem svoje sogovornike povprašala tudi o tem, kje vidijo prednosti novodobnih tehnologij in kje so tiste bistvene razlike v delovanju na začetku in danes. »Največjo prednost družbenih omrežjih vidimo v tem, da lahko dosežemo zelo veliko ljudi in je to odlična možnost, da tudi ljudje, ki nas ne poznajo, izvedo za nas. Na našem profilu naši sledilci pridobijo informacije o naših dogodkih, delimo pa tudi utrinke z naših druženj in priprav na oratorij in podobno.« Tako je njihov profil na družbenih omrežjih poln uporabnih napotkov, a hkrati veselih spominov. Služi jim predvsem kot kanal za obveščanje o tem in onem, saj brez družbenih omrežij marsikdo niti ne bi izvedel za določene dogodke oziroma bi bil o slednjih obveščen pomanjkljivo in/ali prepozno. Kljub temu pa izpostavljajo, da še vedno radi uporabljajo klasične plakate in letake, pogosto pa ljudi na dogodke povabijo kar osebno. Utrinki s srečanj so pozneje objavljeni na spletu – za tiste, ki bi radi ohranili te spomine, in za tiste, ki se srečanja iz osebnih razlogov morda niso uspelo udeležiti. »Spletna orodja smo aktivno in koristno uporabljali tudi v času omejenih druženj zaradi korone. Obdržali smo sicer naša redna petkova srečanja, pripravljali smo si rojstnodnevne zabave, te še vedno v živo, za vse krajane in ostale pa poskrbeli za videovoščila. Med drugim smo v spletni obliki izpeljali celo eno dobrodelno prireditev.«
Vse omenjeno nedvomno predstavlja prednosti, ki jih društvo pred 15 leti ni imelo. A vendar pravijo, da te prednosti ostajajo zgolj orodje, da ostajajo na poti do cilja, ki so si ga zastavili že takoj na začetku – druženje mladih. To še danes ostaja v ospredju in tega nobena spletna platforma ne more nadomestiti. Kakovostnega časa, ki ga preživijo skupaj, spominov, ki jih ustvarjajo, pristnih vezi, ki jih tkejo, jim nihče ne more vzeti niti tega ne more nič nadomestiti.
S skulpturo iz odpadnih rolic se vpisati v Guinessovo knjigo rekordov
Seveda pa priznavajo, da jim orodja, kakršna so družbena omrežja, nedvomno pomagajo na poti do uresničitve trenutnega cilja. Društvo si je namreč zastavilo podreti Guinnessov rekord. Vsi smo najbrž kdaj prelistali Guinnessovo knjigo rekordov in ob tem pomislili, kako krasno bi bilo, ko bi tam zasledili lastno ime. In prav takšna želja je tlela tudi v srcih nekaterih članov društva, ki so se v letu 2010 lotili izjemnega podviga. »Po cestah v Jaršah in na Rodici smo narisali najdaljši ristanc na svetu, dolg več kot 5200 metrov, ter se tako zapisali v Guinnessovo knjigo rekordov.« Mnogo izmed trenutnih članov je tedaj sodelovalo pri edinstvenem izzivu, ki je potekal v sklopu oratorija. Danes pa v društvu tli nova želja. Vnovič želijo podreti rekord, tokrat z uporabo odpadnih rolic toaletnega papirja. »Od kje zamisli za takšen podvig, je težko reči, enostavno se porodijo in razvijejo ob druženjih in načrtovanjih. Želeli smo narediti nekaj takšnega, kar bi bilo opazno, imelo tudi nek višji cilj in pomen, hkrati pa bi zahtevalo sodelovanje vsaj vseh naših članov, če ne celo širše.«
Tako se je porodila zamisel, da bi tokrat postavili najvišjo skulpturo na svetu kar iz odpadnih rolic toaletnega papirja. Izvor same zamisli je pravzaprav zavedanje članov, da je naš planet v nevarnosti, da je pretirana potrošnja dandanes nekaj običajnega, ljudje pa se do omenjene problematike niti ne opredeljujejo več, kažejo celo popolno apatijo, kar velja tudi za pretirano rabo energije. »S tem podvigom si želimo vsaj minimalno prispevati k ozaveščenosti, da nobena stvar, četudi malenkostna, ni zanemarljiva, če se je lotimo vsi in skupaj. Pokazati želimo, kako lahko iz majhnega zraste veliko, če vse te malenkosti združimo.« Omenjeno pa želijo ponazoriti prav z visoko skulpturo iz odpadnih rolic, s čimer bi ljudi morda prisilili tudi k premisleku o varčevanju in recikliranju odpadnih materialov. Cilj društva je do konca šolskega leta zbrati vsaj 100 tisoč rolic, ki jih želijo na oratoriju prihodnje leto uporabiti za izgradnjo omenjene skulpture. »Tako bodo del podviga tudi otroci, kar je krasno.«
Rolice jim lahko pomagate zbirati tudi vi!
Seveda pa se zavedajo, da je postavitev takšne strukture dolgotrajen proces, ki sestoji iz dveh ključnih faz. Prvo predstavlja dogajanje, ki poteka že nekaj mesecev in se bo nadaljevalo še slabo leto, to je zbiranje odpadnih rolic toaletnega papirja. Teh so doslej zbrali že več kot 23 tisoč. Rolice sproti preštevajo in shranjujejo, do cilja pa jih loči še 77 tisoč rolic. Drugo fazo predstavlja sama tvorba, torej izgradnja skulpture. Kako bo ta videti, kako se bodo lotili postavljanja in kako bo najbolj smiselno te rolice povezati, zaenkrat ostaja v zraku, saj jih do cilja loči še slabo leto, kar pomeni, da bodo ta čas namenili aktivnemu premisleku o samem postopku gradnje.»Trenutno se manjša skupina znotraj društva aktivno ukvarja z organizacijo, koordinacijo in promocijo zbiranja ter s samim beleženjem ter shranjevanjem rolic. Vsi člani, njihove družine, celoten kraj in še širše pa že sodelujejo pri zbiranju. Seveda pa želimo k projektu povabiti prav vse posameznike ali podjetja oz. organizacije, ki bi nam želeli pomagati oziroma tudi na ta način prispevati k vzbujanju zavesti o zmanjševanju potrošnje ter reciklaži surovin. Tako k temu vabimo tudi vse vas, dragi bralci,« izpostavljajo člani. Kdorkoli bi torej želel pripomoči k dosegi cilja in tako poskrbeti za naš planet, lahko odpadne rolice, namesto da jih zavrže, zbira in nato pripelje na zbirno mesto, pred župnijski dom v Srednje Jarše, na naslov Jarška cesta 65a, 1230 Domžale. Če prevoz predstavlja oviro, pa je društvo dosegljivo tudi na elektronskem naslovu drustvo.mladih.jarse@gmail.com oziroma na družbenih omrežjih, kjer se lahko neposredno z njimi dogovorite o prevzemu zbranih odpadnih rolic. »Nadejamo se, da bo projekt, tako kot je nas, navdušil tudi druge in bomo celo presegli našo ciljno količino rolic ter drugo leto postavili velikansko skulpturo, ki bo tako vse sodelujoče kot tudi ostale navdušila in spodbudila k razmisleku.«
Društvo mladih Jarše je več kot očitno silno dejavno, hkrati pa za mlade predstavlja lepo priložnost, da se že kot najstniki spoznajo z delovanjem neprofitne organizacije, postopki, ki jih mora tovrstno društvo izpeljati, in uradnimi dokumenti, ki se oblikujejo znotraj društva vsako leto (poročila, prijave na razpise …). »Takšen način vključenosti mladih krepi aktivno državljanstvo in spodbuja druženje, v ozadju katerega se vedno skriva še vsaj en dober namen. Kompetence, ki jih mladi pridobijo s sodelovanjem v društvu, so raznolike in lahko bistveno pripomorejo k lažjemu vstopu na trg dela, kjer šteje prav vsaka izkušnja,« pogovor zaključi druga predsednica društva, Nina Rozman, ki danes deluje v Mladinskem centru Ljubljana.