V okviru razstave Medobčinskega muzeja Veselo v Kamnik. V glavnem šestdeseta, ki prikazuje mesto v 60. letih, so na gradu Zaprice v sredo organizirali pogovorni večer v čast modnemu oblikovalcu Ivanu Debevcu, na katerem so sodelovali manekenka Zorica Pesek, fotograf Stane Jerko, maneken in rokovski zvezdnik Frenk Vengust in Debevčeva vnukinja Barbara Kranjc. Revijo je vodil Marko Kumer.
Ivan Debevec je imel krojaško delavnico v Kamniku že pred drugo svetovno vojno, svojo prvo modno revijo je priredil leta 1953. Ta uspeh pa oblasti ni bil všeč, zato je odšel iz Kamnika v Mengeš, kjer je odprl novo delavnico, kasneje preimenovano v butik. Imel je več zaposlenih, pomagala sta mu tudi hči in sin. Organiziral je modne revije v Kulturnem domu v Mengšu, v kamniških Malograjskih dvorih, pa tudi v Domžalah, Ljubljani, Portorožu, na Bledu …
Za svoje modne revije je izšolal deset deklet in dva fanta, ki so obleke pred revijami pomerjali v njegovem butiku. Ena od deklet je tudi znana slovenska manekenka Zorica Pesek, ki je z Debevcem začela sodelovati po njegovem klicu. »Ivan Debevec je bil slovenski Dior, ker je delal take obleke, da si imel občutek, da gledaš gledališko predstavo. Vsem manekenom je zlezel v srce, ker je bil izredno topel in simpatični človek. Revije so bile fantastične. Občinstvo je uživalo«. Debevec je bil znan po poznanstvih s številnimi glasbeniki, ki jih je tudi oblačil. Na njegovih revijah so tako nastopili Ditka Haberl, Majda Sepe, Elda Viler, Eva Sršen, Andrej Šifrer, Ljupka Dimitrovska, Ivica Šerfezija in Terezija Kesovija, s katero sta bila še posebej dobra prijatelja. Velikokrat je revije vodila Kamničanka Nataša Dolenc. Kot maneken je pri Debevcu delal tudi Frenk Vengust, ki je prava ikona kamniškega glasbenega dogajanja v 60. letih in tudi kasneje: »Želel sem izstopati, zato sem šel k Debevcu, da mi je naredil roza-sive hlače s številnimi žepi in zadrgami. Maneken sem postal naključno. S Kamniktiti smo imeli nastop v Hali Tivoli, bila pa je tam tudi modna revija. Pride Debevec k meni in mi reče: Frenk, imaš prave mere, maneken boš. Nisem znal hoditi, so me v parih urah naučile njegove manekenke. Moja kariera se je končala zaradi vrhunskega športa«.
Debevec je leta 1969 začel sodelovati tudi z znanim slovenskim modnim fotografom Stanetom Jerkom. »Debevec me je poklical in vprašal, ali bom fotografiral njegove modele. Rekel sem, da seveda, saj so kreacije bile zelo drugačne od tistih, ki jih vidimo v tovarnah. Res je zelo izstopal«. Jerko je fotografiral tako revije kot tudi pomerjanje oblačil.
Za zapuščino oblikovalca skrbi vnukinja Barbara Kranjc, ki je tudi delila spomine: »Kadar sva prišli z materjo v delavnico v Mengšu, je vedno kazal kreacije, vedel je, kdo bo kaj nosil. Rad je imel močne barve, za moškega je tako skrojil rdečo poročno obleko. V šivalnici je imel plakate vseh modnih revij, časopisov in revij. Živel je za svet mode. Vedno je bil urejen, imel je kravato, ni pa nosil nobenih športnih copatov ali kavbojk«. Debevec se je zasidral v spomin številnim, ki se ga spominjajo po njegovem optimističnem odnosu in po nasmehu.
Ves čas pogovora so številni obiskovalci lahko tudi uživali ob ogledu prezentacij fotografij, na kateri je bil predstavljen modni svet nekdanjega časa. Prikazovale so oblačila, ki so jih izdelali v tovarnah Utok in Svilanit, kjer so po mnenju gostov večera izdelovali čudovite plašče in kravate.
