S temi besedami se je na petkovem odprtju novih prostorov na območju nekdanje kamniške smodnišnice predsednik Gorsko reševalne službe Kamnik Srečo Podbevšek ozrl v preteklost, ko so s prijatelji skupaj hodili po hribih in nato čakali na avtobus, ki je v dolino peljal dvakrat na dan.
Letos je pomembno leto za slovensko in kamniško gorsko reševalno službo. Mineva 110 let, odkar so v Kranjski Gori ustanovili predhodnico današnje Gorske reševalne zveze Slovenije, 10 let kasneje pa je bila v Stahovici ustanovljena kamniška rešilna skupina. Po 100 letih selitev po celotnem mestu so v prejšnjem tednu kamniški reševalci postali ponosni lastniki svojih lastnih prostorov pod vznožjem Kamniško-Savinjskih Alp, na območju nekdanje smodnišnice. S tem so postali eno najbolj organiziranih društev na Slovenskem.
Kamniški reševalci že sto let rešujejo iz gora
»Ivan Krivec, gospodar koče na Kamniškem sedlu, se oglasi z naročilom Francetu Erjavšku, naj zbere fante, ki so sposobni reševati v gorah. Naroči mu naj ustanovi »rešilno skupino«, kot gorski vodnik pa naj bo njen vodja. France se zaveda, da je to delo prostovoljno in dokaj tvegano, zato izbere takšne, ki jim zares nobeno delo ni odveč. Poleg bratov Toneta, Petra in Lojzeta pritegne še sorodnike in prijatelje,» je na petkovem slavnostnem odprtju prostorov začetke predstavila Irena Mušič Habjan, prva reševalka z opravljenim izpitom za gorsko reševalko v GRS Kamnik in tajnica društva.
Stoletnico v kamniškem društvu praznujejo res slovesno. Junija so priredili slavnostno akademijo, praznovanja pa bodo zaključili s fotografsko razstavo na gradu Zaprice, ki jo bodo odprli 5. oktobra in z izdajo knjige o delu, aktivnostih, reševanjih in ljudeh društva, ki danes deluje na območju občin Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda, Moravče in Lukovica.
»Po 100 letih smo sedaj v svojih prostorih na svoji zemlji. Včasih je bilo reševanje zamudno in težko, zdaj je vse popolnoma drugačno, ko smo zadevo spravili na višji nivo. Dejstvo je, da je GRS čez leta razvila doktrino, na katero smo ponosni, uvajala je tehnološke novitete in nova spoznanja. V preteklih časih, ko bi morda lažje prišli do svojih prostorov, smo se ukvarjali bolj z vsebino. Danes, ko imamo res dobre pogoje za svoje delovanje, smo se odločili, da bomo več delali tudi na področju preventive, da se bomo prilagajali pogojem, ki so danes v naši družbi. Napovedali smo projekt center za gorsko reševanje. Poskušali bomo vrniti, kar je bilo vloženega v nas. Kjer je volja, tam je pot in prav je, da hodimo po poti, ki nas ne bo pripeljala v slepo ulico. Kamniška GRS se je vedno ukvarjala s humanitarnimi zadevami, ljudem smo pomagali ne glede na to, iz kakšne sredine so prihajali, ali so bili revni ali bogati, vse smo reševali. Ko smo dobili to stavbo, je bila razvalina, v kateri je bilo nekdaj skladišče pirotehničnih sredstev. Ugotovili smo, če sami ne bomo zagrabili, ne bo iz tega nič in tako smo se lotili dela. Med zbiranjem donacij smo ugotovili, da nas družba in ljudje res podpirajo,« je več o sami poti društva povedal Podbevšek.
Pot do novih prostorov je bila težavna, a vredna rezultata
Nove prostore so začeli obnavljati leta 2018. Pred tem so bivali na Šutni in nato na Perovem, v prostorih kamniške veterinarske postaje. Ko je občina te prostore prodala, je del kupnine v vrednosti 110 tisoč evrov namenila kamniški GRS, s katerimi so reševalci kupili prostore v nekdanji kamniški smodnišnici. Preden so dokončno obnovili prostore, so opremo shranjevali v bivalnih zabojnikih. Denar za obnovo so zbrali s pomočjo številnih donatorjev in z dobrodelnimi prireditvami, kot so koncerti in vodeni izleti. Pri obnavljanju so naleteli na številne izzive, na slavnostnem odprtju prostorov je več o njih povedal član gradbenega odbora Jernej Lanišek: »Hiša je bila prazna 30 let. Zamakala jo je voda, na strehi je rasla smreka. Najprej smo napeljali elektriko, nato smo zamenjali streho. V sam projekt smo vložili ogromno ur, sredstva smo porabljali smotrno in naredili samo nujne stvari. Hvala vsem podpornikom.« Sama obnova še ni zaključena, treba je urediti še vodovod, za kar je odgovorna občina, ki bo vodovod speljala iz središča smodnišnice.
Odločnost gorskih reševalcev zaslužna za nove prostore
Župan Matej Slapar je odprtje pozdravil: »Ne le, da je danes poseben in velik dan za članice in člane društva, danes je velik dan za celo občino! Gorske reševalke in reševalci ste tisti, ki vedno znova pridete na pomoč potrebnim v gorah, tudi sredi noči. Po sto letih ste zdaj prvič na svojem. Le še GRS Radovljica ima svoje lastne prostore, torej smo v Kamniku med boljšimi v državi. In to je vaša zasluga.«
Predsednik GRZS, dr. Gregor Dolinar, je ob odprtju prostorov povedal: »Letos spomladi, ko je novo vodstvo GRZS začelo svoj mandat, smo se odločili, da bomo šli na teren k vsem 17 društvom in si ogledali, kako je pri njih. Zdaj z obiski počasi zaključujemo in moram povedati, da je veliko društev, ki deluje tako rekoč v izjemno slabih ali neustreznih prostorih. Nekateri se še vedno dobivajo v gostilnah, kar je vsekakor žalostno. Zato je toliko bolj veselo, da smo danes na enem od teh obiskov v teh prekrasnih prostorih. Zakaj je nekje drugje malo slabše, tukaj pa tako dobro, je več razlogov. Eden je to, da marsikdo gleda le na to, kako bo šel v hribe pomagat, potem pa bo hitro nazaj. Drug razlog je, kdor jezika špara, kruha strada. Če nič ne rečeš, potem tudi drugi ne vedo, da nekaj potrebuješ. A vi v Kamniku ste z izjemno zavzetostjo, pobudo in navdušenjem ter ogromno prostovoljnimi urami začeli in postavili temelje, premaknili zadevo in prišli do rezultatov.«
Na koncu prireditve je nekaj besed svojim mlajšim kolegom, namenil starosta med reševalci Cene Griljc: »S klobukom na glavi sem prišel, da se bom odkril vsem tem mladim fantom in dekletom, ki so opravili toliko prostovoljnega časa in težkega dela, da smo prišli do teh prostorov. Sto let je trajalo, da smo jih končno dobili. V tem društvu sem od leta 1958, petkrat sem bil udeležen pri preseljevanju. Za prostore, kjer smo začeli, ne bi mogli reči, da so sploh prostori, tako smo bili stisnjeni. Mislim, da lahko rečem, da se bomo v prihodnje vsi trudili, da bomo te prostore ohranjali v najboljšem stanju.«
Po govorih in ogledu fotografij obnavljanja stavbe se je dogajanje preselilo v notranjost, kjer je vse prisotne čakala tudi torta. Možen je bil tudi ogled prostorov, kjer so si obiskovalci lahko ogledali opremo reševalcev in pisarne, kjer se sprejemajo odločitve o poteku intervencij.