Lani je izšla Bibliografija Franceta Balantiča, s katero so ustvarjalci pesnika postavili ob bok Francetu Prešernu. Obsežno delo na več kot 700 straneh je nastajalo sedem let, toliko časa so sodelavci pri projektu raziskovali, zbirali podatke v knjižnicah v Sloveniji in zamejstvu, urejali gradivo in ga pripravljali za tisk. Končni rezultat, ki je pregled vseh Balantičevih objav njegovih pesmi v različnih medijih, kritiških ocen, glasbenih priredb, upodobitev pesnika v likovnih delih, gledaliških odlomkih, prevodih v tuje jezike in še veliko več, sta v dvorani Frančiškanskega samostana predstavila sourednika Matija Ogrin in Marjan Dolgan. Pri samem nastajanju dela so sodelovale tudi bibliotekarke Mateja Švajncer, Mojca Mlinar Strgar, Mojca Uran, Simona Franklin in Marjana Benčina iz Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Pobudo za to obsežno delo je dal največji poznavalec Balantičevega življenja, profesor France Pibernik, čigar zadnje delo je bil uvodni spis, ki je objavljen na začetku te bibliografije, v njem osvetli Balantičevo življenje in pesniško udejstvovanje. Ustvarjalci so upali, da bodo s knjigo končali leta 2021 ob pesnikovi 100. obletnici rojstva. »Ni se izšlo, saj smo vedno znova odkrivali nove in nove mape z gradivom, prišle so na dan nove informacije o objavah v Kanadi ali Avstraliji. Bibliografija pokaže, kako so Slovenci brali Balantiča, v slovenskih vaseh in hišah, na tujih celinah, daleč od domovine«, je povedal sourednik Matija Ogrin, ki je zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede. Na samem večeru je prebral tudi zapise, ki jih je uredil Pibernik, o zadnjem dnevu pesnikovega življenja, ki je umrl 23. novembra 1943 v Grahovem.
Tematska ureditev ima številne prednosti
„Ko sem bil vprašan, po kakšnem ključu naj bo urejena bibliografija, sem se odločil za tematsko zgrajeno biografijo, saj tako uporabnik hitro pride do podatka, ki ga zanima. Zaradi tega je delo razdeljeno na štiri velika poglavja,« je o knjigi povedal Dolgan, ki raziskuje slovensko književnost od 17. do 19. stoletja, njegova glavna pozornost velja baročnemu slovstvu. Ukvarja se tudi z elektronskimi izdajami slovenskega slovstva. Napisal je tudi več del, med drugim tudi literarni atlas Ljubljane.
Prvo poglavje se začne s knjižnimi objavami, članki in spomini na pesnika, ki so razvrščeni kronološko, a so ločeni tematsko. Naslovi štirih poglavij in mednaslovi kažejo teme objav, zato lahko vsak hitro najde tisto, kar išče. Prvo poglavje je posvečeno biografskim, dokumentarnim in spominskim delom o Balantiču ter njemu posvečenim priredbam, kjer najdemo povezave do objav o pesnikovem življenju. Zapisane so tudi vse objave v časopisu in omenjene vse prireditve v čast Balantiča. V naslednjem poglavju se najdejo Balantičeva literarna dela, kjer so zbrane vse njegove knjižne objave in objave v slovenskih berilih ter tudi prevodi v tuje jezike. V strokovnih delih o pesniku in njegovi liriki so med drugim zbrane bibliografije, recenzije, študije in razprave. V zadnjem poglavju so se posvetili umetnostnim upodobitvam Balantiča in njegovih pesmi, kjer bodo informacije našli tudi skladatelji.
Balantičeva poezija je čista lirika
»Celotna Balantičeva poezija (100 pesmi) je prvovrstna in čista lirska poezija, s pesmimi izreka temeljne izpovedne resnice o sebi in svetu. Je neskončno daleč od vsakega družbenega konflikta, njegova lirika na estetski poetični način izreka resnico. Njegovo izhodišče je bilo njegovo domačo mesto Kamnik, o katerem je zapisal: Vem, da je najlepši kraj na svetu Kamnik in tudi gora nisem pozabil, v svoj domači kraj se fizično nikoli ni več vrnil, vrnil pa se je kot klasik,« je pomen poezije razložil Ogrin.
V samem delu je zbranih skoraj 3000 enot. »Izdelava bibliografij je dolgočasno in mukotrpno delo. Posebnost te je, da ima pojasnjevalne opombe, v katerih je razloženo ozadje podatkov. Če vzamete v roke druge slovenske bibliografije, tega nimajo. Želel sem, da so notri tudi vse objave, kjer je bil Balantič omenjen samo z eno omembo, in to zato, ker je bil Balantič v prejšnjem sistemu prepovedan, zato je že le ena omemba bila kot bomba. Že to je vzbujalo različne reakcije in tisti, ki so to napisali, so bili lahko kaznovani,» je enega od razlogov za obsežno delo razložil Dolgan.
Pripovedi o Balantičevi bibliografiji so prisluhnili številni slušatelji, v občinstvu je bilo tudi veliko njegovih sorodnikov. Pesmi je doživeto recitiral Tone Ftičar. Knjigo lahko kupite v ZRC SAZU založbi.
